Poetično doživljanje narave slikarke Vide Slivniker

Čeprav Koroška leži na obronku Slovenije in v Ljubljani včasih pozabijo, da regija sploh obstaja, imamo Korošci izjemne kulturnike in umetnike, ki s svojim prodornim ter vrhunskim delom spomnijo center države na naš obstoj. V galeriji ljubljanskega Instituta Jožef Štefan se v naslednjih dneh predstavlja koroška slikarka Vida Slivniker. Odprtje razstave z naslovom Rožni svet je bilo sicer že včeraj, na ogled pa bo še dobre tri tedne.

Priznana koroška slikarka, s katero se ukvarjajo tudi tuji kritiki

Vida Slivniker, rojena v Radljah ob Dravi, ustvarja že več kot 30 let. Akademska slikarka, ki je med študijem črpala znanje od vrhunskih slikarjev, kot sta denimo Stupica in Didek, se je izpopolnjevala tudi v tujini. Za študij malega akta je leta 1968 prejela študentsko Prešernovo nagrado. To pa seveda ni edino uradno priznanje vrhunskega ustvarjanja, saj je Vida prejemnica več domačih in tujih nagrad ter priznanj, z njenim delom pa so se veliko ukvarjali domači in tuji kritiki likovne umetnosti. Strokovnjaki pa umetnosti dodajo tudi objektivno vrednost, ki je sestavljena iz številk. Če želite postati ponosni lastnik dela vrhunske koroške slikarke, boste po podatkih spletne strani sloart.si morali za sliko odšteti krepko štirimestno vsoto v evrih.

Vida Slivniker – Tulipanov šopek (Vir: http://www.sloart.si/p-1680-vida-slivniker-belantic-tulipanov-sopek.aspx)

Njena prva razstava je bila prav na Ravnah na Koroškem, natančneje v Likovnem salonu. Na Koroškem od časa do časa Vida še vedno razstavlja, oktobra lani se je namreč zaključila razstava TIHO – ŽITJE, ki je bila na ogled v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika.

Kritika razstave Rožni svet

Likovna kritičarka, med drugim tudi pesnica, pisateljica in umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe, je za odprtje omenjene razstave v Ljubljani o Vidi Slivniker zapisala: »Kot izrazita koloristka pri svojem delu izhaja iz poetičnega doživljanja narave. Svoje ustvarjanje gradi na dediščini domače tradicije z barvo in svetlobo ter s subtilno izrabo lazur in odtenkov. Bistven segment njenega ustvarjanja so slike tihožitij in imaginarnih portretov, ki se v zadnjem času napajajo iz realnega vizualnega repertoarja.«

JP