Subvencije kot Superhik

Marsikdo med vami se bo spomnil kultnega stripa Alan Ford. Sam sem ga izredno rad bral. In v tem stripu se je občasno pojavil bizaren lik anti-super heroja, Super-HIK. Super-HIK je bil bivši smetar, ki je spoznal super moč svojega alkoholnega zadaha, in ga uporabil za to, da je ropal revne ter dajal bogatim.

 

Vas to na kaj spominja? Kdo kupuje električne avtomobile? Ti, ki bi radi v družbi veljali za
ekološke osveščene, ki bi bili radi v trendu in seveda, ki imajo denar. Boljši električni
avtomobili stanejo veliko več kot podobni avtomobili z klasičnimi motorji z notranjim
izgorevanjem. Privoščijo si jih lahko samo bogati. In država jim to celo subvencionira. Ja, država bogatim subvencionira drage avtomobile pod krinko zelenega prehoda. Podobno
država subvencionira tem, ki si lahko to privoščijo tudi sončne elektrarne in jim posledično
omogoča tudi dodatne ugodnosti, o katerih lahko ti z nižjimi dohodki samo sanjajo.

In od kod subvencije? Končna cena električne energije, ki se zaračunava odjemalcem
električne energije je sestavljena iz več elementov: cene za dobavo električne energije, cene za uporabo omrežja, prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov, prispevka za energetsko
učinkovitost, stroška dobavitelja (za gospodinjski odjem), trošarine na električno energijo in davka na dodano vrednost.

Prispevki k ceni električne energije, ki se zaračunavajo prav vsem končnim odjemalcem
električne energije, tako revnim kot bogatim, so: prispevek za zagotavljanje podpor
proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov
(prispevek OVE in SPTE) in prispevek energetsko učinkovitost (prispevek URE). S prispevkom OVE in SPTE se zagotavljajo sredstva Centru za podpore pri Borzen-u za izvajanje podporne sheme za elektriko iz obnovljivih virov energije in proizvedene v soproizvodnji z visokim izkoristkom (tako sofinanciramo vsi končni potrošniki npr. tudi predsednika vlade).

Prispevek za energetsko učinkovitost pa zbirajo vsi dobavitelji električne energije končnim
odjemalcem za ukrepe za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih po svojih programih in za ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti za izvajanje programa Eko sklada. No pa smo tam, pri subvencija. Eko sklad je ta, ki v imenu države deli subvencije. Električno energijo plačujemo vsi, tako revni kot bogati. Za vse je cena enaka. Vendar pa npr. subvencije za drage električne avtomobile lahko koristijo le bogati. Močno dvomim, da bi si kak boljši električni avto lahko privoščil kdo s povprečno slovensko plačo, da o teh s plačo, nižjo od povprečne sploh ne govorim. Ja, in ti plačujejo, ravno tako kot bogati, skozi ceno elektrike tudi prispevek za energetsko učinkovitost, ki pa se skozi subvencije vrača predvsem bogatim.

Sedaj pa bi vlada subvencionirala še električna kolesa. Bomo sedaj Korošci, Štajerci, Dolenci in Prekmurci, ki imamo povprečje dohodkov pod povprečjem Slovenije, sofinancirali ljubljanske japije, da bodo ti in, v trendu, ekozavedni. Pravi Super-HIK sistem, vzemi siromaku in daj bogatašu.