Za Korošce dobrodelna pomoč, za tujce državna sredstva

V manj kot enem mesecu je dobrodelnost Slovencev obrodila sadove – za Borisa Krajnca iz Otiškega Vrha se je nabralo dovolj sredstev, da si lahko plača za življenje nujno potrebno operacijo. A žalostno je, da se moramo ob hudi bolezni zanašati na humanitarne akcije, ker država svojim državljanom ne nudi ustrezne pomoči. Iz proračunskih postavk za leto 2018 in 2019 pa je razvidno, da bo za tujce država namenila skoraj 20 milijonov evrov.

Čudovita zgodba dobrodelnosti

Korošec Boris Krajnc iz Otiškega Vrha je tik pred tem, da ponovno zajame življenje s polno žlico. Od leta 2010 se namreč bojuje z možganskim tumorjem, stanje pa se mu je v zadnjih letih in mesecih izjemno poslabšalo. Edina rešitev za Borisa, da bo lahko živel in spremljal svoja sinova pri odraščanju, je operacija. Boris je danes že na kliniki v Berlinu pri strokovnjaku dr. Petru Vajkoczyju, saj slovensko zdravstvo še ni zmožno tako kompleksnega posega, ki ga Boris potrebuje za preživetje.

Operacija stane skoraj 40 tisoč evrov, kar je bilo za Borisovo družino preveliko finančno breme. A to finančno bariero, ki ko gre za človeško življenje, postane drugorazrednega pomena, so s skupnimi močmi premagali Korošci pa tudi drugi Slovenci, in z dobrodelnimi dogodki zbrali potrebno vsoto za operacijo v Nemčiji. Slovenci smo še enkrat več pokazali srčnost in nesebično pomoč, da bi ohranili človeško življenje. Korošci smo v preteklosti bili priča že več podobnim čudovitim zgodbam človeške dobrosrčnosti, tudi za bolne otroke so že potekale akcije zbiranja zamaškov, dobrodelni koncerti in podobno. A žalostno je, da se mora človek, kljub temu da vestno plačuje zdravstveno zavarovanje in druge prispevke državi, ob hudi bolezni znajti sam in se zanašati na druge ljudi. Na pomoč države se v takšnih primerih na žalost ni mogoče zanašati.

V dveh letih skoraj 20 milijonov evrov za tujce

Apatičnost države do svojih državljanov ne bi tako bolela, če bi bili vsi obravnavani z enako (ne)zainteresiranostjo. Grozljivo je pomisliti, a možno je, da bi bila usoda Borisa iz Otiškega Vrha in še katerega drugega Korošca, ki je v preteklosti potreboval pomoč, brez dobrodelnih dogodkov zelo tragična. Življenje bolnih Korošcev in Slovencev je torej več kot očitno odvisno od pomoči ljudstva. Tujci, ki vstopijo v Slovenijo brez dovoljenja, pa imajo na voljo vso državno pomoč.

Da ima država denar za tujce, za pomoči potrebne Slovence pa ne, je neizpodbitno dejstvo. Poglejmo si odgovor na poslansko vprašanje, ki ga je vladi zastavil poslanec opozicijske SDS Branko Grims. Grims je namreč spraševal, koliko sredstev bo vlada namenila za migrante in reševanje migrantske problematike v proračunu za leto 2018 in 2019.

Skoraj dvajset milijonov bo država v dveh letih namenila migrantom in migrantski krizi. In medtem ko so se koalicijski poslanci z Janom Škobernetom na čelu in skupaj s predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom ter kmetijskim ministrom Dejanom Židanom na vse pretege trudili, da bi v državi ostal človek, ki za to nima nobenega dovoljenja, in preprečevali zunanjemu ministrstvu, policiji in ustavnemu sodišču, da opravljajo svoje delo, so nekateri Slovenci kričali in prosili za prepotrebno državno pomoč, a te niso bili deležni. Nakar se jim je pridružil še pravnik in premier Miro Cerar, ki je brezbrižno in dokončno povozi slovensko ustavo, saj je brez upoštevanja odločitev ustavnega sodišča ilegalnemu prebežniku omogočil bivanje v Sloveniji. Ljudje, ki že celo življenje živijo v Sloveniji, pa čakajo da se z dobrodelnimi koncerti in zamaški plastenk zbere dovolj sredstev, da si lahko plačajo nujno potrebno zdravstveno oskrbo.