Pidži, kralj slovenskega kantrija, promotor koroškega kralja Matjaža

Prvi jugoslovanski izvajalec glasbene zvrsti, katero stereotipno spremljajo podeželje, krave in konji, je prav s koroškega »podeželja«. Milan Pečovnik – Pidži je s skupino D’Drava Country dečki jugoslovanski javnosti prvič predstavil glasbo z druge strani luže, ki jo z veseljem igra še danes. Tako kot nemalo slovenskih glasbenikov ima tudi Pidži to težavo, da ga radijske postaje ne vrtijo kaj dosti. Ima pa Pidži poleg svoje glasbene poti še zanimivo in edinstveno zgodbo, ki se mu je pripetila po naključju. Ali pa celo z namenom. Nekega dne, ko je z vikenda v Topli odšel po vodo in čakal, da se ta nateče, je v skali Pece uzrl nekaj izjemno fascinantnega. V skalnati steni Pece se mu je izrisal obris nekdanjega vladarja in zaščitnika Koroške, kralja Matjaža. Podoba ga je tako prevela, da se je odločil, da jo predstavi javnosti. V intervjuju Pidži pojasni, zakaj podoba kralja Matjaža še ni turistično prepoznana in kdo bi lahko to pospešil, prav tako pa nam opiše svoje glasbeno ustvarjanje in težave, s katerimi se srečujejo praktično vsi slovenski glasbeniki na nehvaležni glasbeni sceni.

Kralj Matjaž se je Milanu prikazal z namenom

Milan, kako je prišlo do tega, da ste v skali v Peci uzrli skalnato podobo kralja Matjaža?

Pisalo se je leto 2006, ko sem z vikenda v Topli šel po vodo k bližnjemu potoku, ker je na vikendu ni bilo. Ko sem čakal, da se voda natoči, nisem imel kaj drugega za delati, kot pa opazovati Peco. Pri opazovanju stene sem najprej uzrl krono, nato obrvi, oči, nos, usta … In tako se mi je odprla celotna podoba. Za podobo sem najprej povedal očetu, tudi njemu ga je uspelo videti. Ko sem kazal sliko ljudem, ga sprva niso videli, ko pa sem ga izrisal, so ga videli vsi.

Ta podoba vam pomeni veliko, ustvarili ste tudi blagovno znamko na podlagi skalnatega kralja Matjaža. Ste ob svojem odkritju pričakovali bolj buren odziv javnosti?

Mislil sem, da bo to postala črnjanska turistična atrakcija oziroma dodatek za občino. Zaenkrat za to še ni interesa. Od tega mineva že deset let, podoba v skali čaka na turiste. Pričakoval sem, ker sem le domačin, da bomo skupaj z Občino Črna zavihali rokave in delali na tej zgodbi. Leta 2006 sem izdelal tudi idejni projekt o trženju podobe, ampak ni podpore tam, kjer bi morala biti. Na svetu marsikaj kažejo ljudem; Američani so si morali predsednike v skalo izklesati sami, nam je kralja Matjaža ustvarila narava. Jaz pravim, da se mi je podoba prikazala z namenom.

Ustanovili ste podjetje oziroma blagovno znamko Kralja Matjaža. Kaj lahko pod to blagovno znamko vidimo, kupimo?

Ta zgodba ljudi po Sloveniji očitno zanima, trenutno sem prišel do sodelovanja z osmimi družinskimi podjetji, s katerimi smo začeli izdelovati prve izdelke. Pod blagovno znamko kralja Matjaža imamo več različnih izdelkov, kot so penina, bučno olje, bombonjere, čokolade in podobno.

Pidži kot frontman prve kantri zasedbe v Jugoslaviji

V mladosti ste bili vrhunski športnik, potem pa ste svojo pot usmerili v glasbo. Zakaj takšen preskok? Ste že od nekdaj imeli radi kantri glasbo?

Črno na Koroškem sem zapustil zato, ker sem odšel v Maribor smučat za smučarski klub Branik. Bil sem v vrhunskem razredu, generacija Bojana Križaja. Mislim, da sem tudi med prvimi Črnjani, ki je osvojil medaljo v hitrih disciplinah na državnem prvenstvu. Bil sem tudi kandidat za olimpijske igre v Sarajevu, vendar nisem prišel tako daleč. Tako se je moja profesionalna športna pot končala in leta 1981 smo že začeli igrati kantri z zasedbo D’Drava country dečki. To je bila prva kantri skupina v nekdanji Jugoslaviji. Istega leta je sicer nastala tudi bolj znana skupina Plava trava zaborava. Danes vztrajam v tej glasbi zato, ker imam redno službo, že 36 let sem učitelj športne vzgoje na Osnovni šoli Malečnik, poleg službe pa se ukvarjam še z glasbo, ki mi je sicer hobi, ampak jo izvajam povsem profesionalno.

Lahko rečemo, da ste eden najuspešnejših kantri glasbenikov pri nas?

Lahko rečemo, da sem pionir te zvrsti. Pred mano je bil Rafko Irgolič, ki je to kavbojsko zvrst pripeljal v Slovenijo, vendar so jo igrali z orkestrom. D’Drava country dečki pa je prva skupina, kjer so se pojavili kantri inštrumenti, to so bendžo, violina, mandolina, stil kitara in podobno. Te inštrumente so se morali glasbeniki naučiti sami, ker se to v glasbenih šolah ni poučevalo. Danes se še tu in tam pojavi kakšna nova kantri zasedba, vendar v Sloveniji trenutno ni neke kantri scene. Zdi se mi, da je ta zvrst celo zapostavljena. Po radiu niti ne slišimo svetovnih kantri zvezd, kot sta denimo Garth Brooks in Alan Jackson, tako ali tako pa se slovenska glasba vrti mnogo premalo.

V tujo glasbeno zvrst je dodal Koroško

Je bilo torej v takšnih razmerah na sceni težko uspeti? Je bil preboj do prepoznavnosti, kakršno uživate danes, težak? Kantri zvrst namreč ne izhaja iz našega okolja, je tuja glasba.

Drži, ampak jaz sem dal v tujo zvrst svoja besedila, ki me vežejo na Koroško ali govorijo o naših težavah. Tudi nekaj kantri uspešnic sem priredil v slovenski jezik. Zaradi službe ne bi mogel potovati po svetu in igrati za širšo publiko, kar je bil tudi eden izmed razlogov za razpad skupine D’Drava country dečki – kolegi so želeli igrati predvsem v angleščini, sam pa sem smisel videl v slovenskih besedilih.

Priredili ste tudi skladbe znane skupine Credence Clearwater Revival. So oni vaši vzorniki?

Da, poleg Boba Dylana. Zanimivo je to, da se te plošče ne da več dobiti. Vse izdane plošče smo prodali, založba kaset in plošč ponatisa noče narediti. Največ plošč pa je bilo prodanih takrat, ko sem priredil slovenske narodne pesmi v kantri zvrst. Prodali smo jih 13 tisoč, kar je bilo za leto 1995 pravi uspeh.

 

Nastopili ste tudi na velikem festivalskem odru v Moskvi.

Bil sem član slovenske nogometne in smučarske glasbene reprezentance, 15 let sem tekmoval za slovenske glasbenike na svetovnih prvenstvih v smučanju. Dosegal sem lepe rezultate, tudi pri nogometu smo zasedali perspektivna mesta. Že sedem let hodim na dobrodelno svetovno prvenstvo Art Football, kjer se v dobrodelne namene vsako leto zbere okoli pet milijonov evrov. Tekmuje 16 različnih ekip iz različnih držav po svetu, iz vsake države pa pride tudi ena glasbena skupina. Na glasbenem odru, kjer vsako leto nastopajo tudi skupine svetovnega kova, kot sta Deep Purple in Nazareth, smo eno leto nastopili tudi mi, s Pidži Country bendom.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Malenkost sem že obupal nad tem, da bi delal nove komade. V svojih letih glasbenega ustvarjanja sem izdal 10 cedejev, od tega sem naredil 70 ali več skladb, ki sploh niso prišle do ljudi; se pravi, da so nekje v arhivih. Letos sem sicer že naredil eno skladbo, dve imam še v načrtu. Seveda pa se bom poleg glasbe osredotočal še na promocijo in širitev blagovne znamke Kralj Matjaž.

Jon Petek