Največ šteje pogum, s katerim se lotiš izzivov

SIJ Metal Ravne je bil že v okviru nekdanje Železarne Ravne nosilec gospodarskega razvoja na Koroškem. Kriza po razpadu Jugoslavije je za določeno obdobje precej globoko zarezala v metalurgijo na Ravnah, ki pa si je po prestrukturiranju in novem lastništvu znatno opomogla. Andrej Gradišnik je na lokaciji na Ravnah preživel že slabe in dobre čase, kar desetletje pa je v SIJ Metalu Ravne tudi vodilni mož, in tudi novi lastniki so v njem prepoznali tisto osebo, ki z izkušnjami iz preteklosti in vizijo razvoja daje podjetju gotovost in lepo prihodnost. Andrej Gradišnik je tudi prejemnik nagrade Gospodarske zbornice Slovenije.        

Gospod Gradišnik, v vodstvu podjetja SIJ Metal Ravne ste že precej let, s svojimi izkušnjami pa ste verjetno eden izmed ključnih akterjev, ki prispeva k uspešnosti in razvoju podjetja.

Avgusta je minilo 10 let, odkar sem prevzel direktorsko funkcijo v podjetju, pred tem pa sem bil 9 let namestnik različnim direktorjem. Prednost SIJ Metala Ravne je v tem, da je v vodstvu ista ekipa, ki je šla že skozi več konjunkturnih ciklov. V metalurgiji se določene stvari ponavljajo, in tako se učiš na svojih napakah. Kot namestnik direktorja sem spoznaval marsikaj, dobre in slabe strani direktorjev, ki so se veliko menjavali, in prav prek tega se poskušamo izogibati napakam ter težavam, ki so se pojavljale v preteklosti.

Kot ste dejali, je vodstvo že leta isto, rastoče je tudi poslovanje. Pred desetimi leti, ko je prišlo do sprememb v lastniški strukturi, so se na Koroškem pojavljale dileme o prihodnosti SIJ Metala Ravne in na splošno o prihodnosti celotne skupine SIJ – Slovenska industrija jekla. Lahko danes rečemo, da ima skupina SIJ odgovornega lastnika, da ste v zadnjem desetletju z novim lastnikom vendarle dosegli razvojni preboj?

Lastniki so z vidika razvoja in pripravljenosti, da se ideje realizirajo, izjemno odgovorni. V desetletnem ciklu, odkar je lastnik družba iz Rusije, smo v podjetje vložili 180 milijonov evrov, prav tako so bili z njihove strani vselej izraženi želja, pričakovanja in tudi pozitivni pritiski, da gremo v vse hitrejši razvoj. Posledično smo stvari razvijali hitreje, kot bi jih sicer, če bi bili prepuščeni sami sebi.

Na leto več kot 100 novih izdelkov

SIJ Metal Ravne že dolga leta slovi tudi po nenehnem razvoju novih izdelkov.

Metalov razvojni tim razvije več kot 100 novih izdelkov na leto. Razvoj novih izdelkov spremlja SIJ Metal Ravne že skozi celotno zgodovino obstoja, ampak v precej manjšem obsegu kot danes. To pomeni, da smo zelo hitri in fleksibilni glede razvoja novih izdelkov, kar pa je tudi pogoj za dobre rezultate oziroma rastoč trend rezultatov.

Kako SIJ Metal Ravne danes kotira na svetovnem in evropskem trgu orodnih jekel?

V Evropi, ki je tudi vodilna po kakovosti, smo po količini na tretjem mestu, po kakovosti oziroma specialnosti pa na drugem. Pri količini nas dohitevajo kitajska podjetja, vendar pri masovnih orodnih jeklih, mi pa se bolj uvrščamo v visoko zahtevna orodna jekla, v zadnjih letih pa razvijamo že precej pomemben delež specialnih jekel za segmente, kot je energetika, kamor svetovni proizvajalci zaradi izjemno zahtevnih pogojev zlepa ne spustijo podjetij z vzhoda in podjetij brez renomeja. Naš cilj je, da ostanemo  zelo pomembna jeklarna na orodnem programu, kjer pa sicer ne načrtujemo več kakšne velike rasti, na drugi strani pa načrtujemo večjo rast na specialnih programih.

Specialno jeklarno, ki je bila na Ravnah, pa je država že pred desetletji, to je v času krize, prodala.

Mogoče je bila ideja specialne jeklarne za tisti čas prehitra. Brez dvoma bi SIJ Metal Ravne danes to jeklarno uporabljal, ker v sodelovanju z drugimi delamo ravno proizvode, ki bi jih lahko delali tudi v tej specialni jeklarni. V naših investicijskih načrtih pa imamo zapisan tudi razvoj specialne metalurgije. Trenutno rešujemo ozka grla, ki se pojavljajo s spremembo izdelkov, hkrati pa načrtujemo in se pripravljamo na nove investicije, pri katerih se bodo že pojavljale nikljeve zlitine, in ne več samo jeklo. Seveda, v osnovi smo še vedno jeklarji, ukvarjali pa se bomo tudi z zlitinami na osnovi niklja in drugih dražjih kovin, kot je denimo titan in podobno.

Pa imate za tovrsten preboj dovolj kadra?

Ko smo videli, da gremo v to smer, smo ugotovil, da na Ravnah potrebujemo šolo, namreč štiriletni metalurški program. V sodelovanju z ravnateljico srednje tehnične šole na Ravnah Ivanko Stopar je bil na pobudo SIJ Metala Ravne ustanovljen srednješolski program za celotno Slovenijo, saj ga je država pred tem v krizi ukinila. Potrebovali smo precej časa, da smo prepričali ministrstvo za izobraževanje, da je v Sloveniji preveč programov, pri katerih si otroci pridobijo nek poklic, službe pa ne. In metalurgija je velik potencial. Glede inženirskega kadra smo kar dobri, ker smo s štipendiranjem začeli že prej, srednješolskega programa pa pred tem ni bilo, zato smo morali najprej ustanoviti ta program. Tako zaenkrat v proizvodnji še vedno zaposlujemo neustrezno izobražen kader, na generacije iz novih srednješolskih programov pa še čakamo.

Koliko sodelujete s podizvajalci? Tudi v neposredni bližini imate mnogo proizvodno naravnanih podjetij.

Najraje imamo tiste, ki dajejo dodano vrednost našim izdelkom in od nas kupujejo. Tudi marsikateri privatnik je zaslutil priložnost v jeklu, izdelanem v SIJ Metalu Ravne, in iz njega tako proizvajajo razne izdelke. Drugi, s katerimi sodelujemo, pa so izvajalci storitvenih dejavnosti, kar pa ni naša dolgoročna usmeritev. Dolgoročna želja je, da bi čim več storitev potekalo znotraj samega podjetja, brez zunanjih izvajalcev, ker le takrat najlažje obvladuješ celoten proces.

»Z ekipo, ki stoji in dela skupaj, je cilje lažje doseči.«

Ste eden redkih koroških gospodarstvenikov, ki so prejemniki nagrade Gospodarske zbornice Slovenije. Ste tudi član Upravnega odbora GZS Območne zbornice Koroška. Kako gledate na 50 let zborničnega organiziranja? Ali je zbornica pomembna institucija v regiji?

Zbornica ima lepo, dolgo tradicijo, pomembno pa jo delamo mi, to je gospodarstvo. Brez nas zbornica ne bi imela kaj delati. Menim, da je koroška območna zbornica dobro delovala na področju lastne promocije in koroških podjetij. Ena večja in lepa skupna akcija zbornice je brez dvoma inovatorstvo ter nagrade zanj, kar daje pomembno vzpodbudo tehničnim kadrom. Mislim, da zbornica dobro opravlja svojo vlogo, problem pa je pri financiranju. Včasih je bilo to rešeno sistemsko, danes je na prostovoljni bazi, to pa omejuje delo zbornice. Velike koristi lahko imajo mlada, majhna podjetja, ki so še na začetku poslovne poti, manj pa lahko zbornica daje tako velikim, kot sta, denimo, SIJ Metal Ravne ali skupina SIJ. Najbolj ključna je podpora zbornice pri podjetjih, ki začenjajo svojo pot.

Poznani ste tudi kot goreč alpinist in ljubitelj plezanja, izdali ste tudi knjigo o odpravi na Broad Peak. Kaj vas je alpinizem naučil, kar vam pomaga v poslovnem svetu?

Moram reči, da mi je bil alpinizem pravzaprav v preteklosti na prvem mestu, pred šolo in poslovnimi ambicijami. V alpinizmu sem našel svoje veselje in spoznal, da življenje ni vedno lahko, da se moraš malo potruditi. Z ekipo, ki stoji in dela skupaj, je cilje lažje doseči. Na koncu največ šteje pogum, s katerim se lotiš izzivov, ki se jih ne upa vsak. Niso vedno najboljši tisti, ki so najbolj pametni ali sposobni, ampak tisti, ki so najbolj vztrajni in se za zadani cilj najbolj potrudijo. Mislim, da je to tisto, kar mi je dal alpinizem. Danes, ko sem že starejši, pa mi je alpinizem postal bolj vir energije, da si napolnim baterije, da lažje prenašam strese v poslu in življenju nasploh. Ko hodiš po tanki meji med življenjem in smrtjo, vsi preostali problemi postanejo relativno majhni; na koncu je življenje tisto, ki šteje največ.