Počasi prihajajo na dan točne vrednosti škode, ki jo je povzročilo decembrsko neurje. Koroški župani so zaskrbljeni nad razdejanjem, problematizirajo predvsem velike količine uničenega lesa. Javni poziv za prijavo škode je za občane v tem tednu še vedno odprt.
Največ škode je neurje povzročilo v gozdovih. Po poročanju STA je na Koroškem uničenih najmanj 240 tisoč kubikov gozda, največ na območju med Dravogradom in Prevaljami, samo na Košenjaku v Dravogradu je uničenih 47 tisoč kubikov. Poškodovanih je veliko zasebnih in občinskih objektov, na nekaterih odsekih je uničena tudi državna in cestna infrastruktura. Koroški župani so zaskrbljeni nad posledicami, sanacija katerih bo hudo bremenila občinske proračune.
Škodo so utrpele vse koroške občine
V Črni na Koroškem je neurje najprej pokazalo zobe na stavbi osnovne šole, kjer je veter odkrival streho, voda pa je zalivala telovadnico. Zaradi plazu in udora je popolnoma uničena tudi cesta proti Javorju, kar je po mnenju županje občine Črna na Koroškem Romane Lesjak največje breme za občinski proračun, poleg gmotne škode v gozdovih. Lesjakova skupno škodo v gozdovih, na občinski in privatni lastnini, ocenjuje na pet milijonov evrov. »Prijavili smo za okrog 3 milijone interventnih stroškov, ampak ocenjujemo, da je realna škoda bistveno večja. Največ škode je v zasebnih in državnih gozdovih, preostalo je na infrastrukturi, veliko škodo so utrpeli ljudje,« pravi Romana Lesjak. Na Prevaljah je največ lesa podrlo na območju Leš, Stražišča in Suhega Vrha, občinske infrastrukture je poškodovane za okoli 850 tisoč evrov. Na območju Radelj ob Dravi je največ škode prav tako v gozdovih na levem bregu Drave in privatni lastnini, na občinski infrastrukturi ujma ni pustila večjih posledic.
»Ne verjamem, da bi država kaj dosti pomagala, ker tudi do sedaj ni.«
Koroški župani so zaskrbljeni nad količino uničenega gozda, saj to pod vprašaj postavlja eksistenco nekaterih koroških kmetov. »V Občini Radlje ob Dravi je nekaterim kmetom ujma uničila tudi do 70 odstotkov vsega gozda. Razmišljajo, da si bodo poiskali službo, saj se enostavno ne bodo mogli več preživljati s kmetovanjem,« pravi župan Alan Bukovnik in dodaja, da se občina na državno pomoč ne zanaša preveč. »Skozi leta smo se že naučili, da čakanje na pomoč s strani države nima smisla. Ljudje morajo živeti, ne morejo več let čakati na državno pomoč,« pravi Bukovnik. Tudi Matic Tasič ni preveč optimističen glede državnih sredstev za sanacijo, a vseeno upa na nekaj pomoči iz Ljubljane: »Nekaj bo verjetno mogoče dobiti z naslova sanacij plazov, ne bodo pa to zadostne vsote. Ne verjamem, da bi država kaj dosti pomagala, ker tudi do sedaj ni.« Nekoliko bolj optimistična je črnjanska županja Romana Lesjak, ki pravi, da občina »pričakuje povračilo interventnih stroškov, nato pa pričakujemo tudi, da se bodo stvari začele sanirati«.
Občani lahko na svojih občinah v tem tednu še vedno oddajo obrazce za prijavo škode, ki so objavljeni na spletnih straneh posameznih občin.
A če bo država na pomoč priskočila s takšno vnemo kot pri sanaciji svinca v Zgornji Mežiški dolini, se prizadetim koroškim občinam in Korošcem ne piše prav dobro. Naj spomnimo, da država v okviru sanacijskega odloka Zgornje Mežiške doline občinam Črni na Koroškem in Mežica ter NIJZ OE Ravne dolguje že več kot dva milijona sanacijskih sredstev. Kljub letošnjemu povečanju zastrupljenosti koroških otrok s svincem in pozivom predstavnikov NIJZ, mežiškega župana Dušana Krebla in črnjanske županje Romane Lesjak, da dolina potrebuje dodatna sredstva za sanacijo, od vlade ni rešitev in pomoči. Kako hitro bodo poskrbeli za kmete, ki so ostali brez gozda, če se ne zganejo takrat, ko gre za zdravje koroških otrok?
JP
