Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje so zaposleni v Koroški regiji rekorderji v dnevih bolniške odsotnosti z delovnega mesta na leto. Veliko Korošcev dela v proizvodnih obratih, kjer je delo fizično zahtevno in so poškodbe pogostejše, na stotine jih dela v neposrednem stiku s toksičnimi kovinami.
Podatek za leto 2016 kaže, da je število dni bolniške odsotnosti med moškimi na Koroškem najvišje v Sloveniji. Povprečno Korošec zaradi bolezni ostane doma 17,9 dneva na leto. Tudi število dni med Korošicami je število dni bolniške odsotnosti krepko nad slovenskim povprečjem, znaša pa 21,9 dneva na leto, kar uvršča Koroško na drugo mesto po bolniški odsotnosti med ženskami v Sloveniji – takoj za zasavsko regijo.
NIJZ ugotavlja, da so najpogostejši vzroki bolniške odsotnosti med Slovenci poškodbe in zastrupitve, kar je najpogostejši vzrok za moške, ter bolezni mišičnoskeletnega sistema in vezivnega tkiva – slednje zdravstvene težave pa se najpogosteje pojavljajo pri ženski populaciji pa tudi pri moških niso redkost, kar lahko povežemo s težko proizvodnjo na Koroškem, ki je tudi največji zaposlovalec Korošcev.
Na Koroškem prevladuje težka industrija
Delo v proizvodnih obratih, denimo v proizvodnji podjetij TAB, MPI, Metal, Livarna Vuzenica in še kakšen obrat bi lahko dodali, je vse prej kot enostavno. Zaposleni opravljajo težka fizična dela, večkrat tudi v hudih pogojih, kot je denimo vročina v topilnicah in livarnah, kar hitro pripelje do poškodbe pri delu. V Črni na Koroškem in Žerjavu pa je temu dodan še stik s težkimi toksičnimi kovinami, izpostavljenost pa je na dolgi rok smrtonosna.
Prisotnost svinca še vedno pesti okolje celotne Mežiške doline, in kot je z letošnjimi preverjanji vsebnosti svinca ugotovil NIJZ, je zastrupljen vsak peti triletnik Mežice in Črne na Koroškem. Podatka o tem, koliko je zastrupljenih odraslih prebivalcev svinčene doline, ki že desetletja živijo in delajo na onesnaženem območju, ni. Več kot 600 zaposlenih v družbi TAB, d.d., pa je dnevno izpostavljenih svincu in drugim toksičnim kovinam, kar prej ali slej privede do takšnih ali drugačnih zdravstvenih težav. »Svinec spada med deset najbolj problematičnih kemikalij z vidika javnega zdravja. Najbolj so na njegove učinke občutljivi otroci, zato je problem še toliko večji. Za vnos svinca v telo ni varnega praga, škodi že v najmanjših koncentracijah, v telesu pa nima nobene koristne funkcije. Svinec je strupen za različne organske sisteme, izpostavljenost svincu lahko privede do dolgoročnih posledic za zdravje, kot so učne težave, motnje v koordinaciji ter pri vizualnih, prostorskih in jezikovnih spretnostih,« so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Območna enota Ravne na Koroškem, kar pa je lahko eden izmed razlogov, zakaj je Korošec na leto skoraj 18 dni bolniško odsoten, Korošica pa 22.
