Finančna pomoč pri sanaciji posledic decembrskega neurja

Foto: Feuerwehr Völkermarkt #FFVK

Občine avstrijske Koroške bodo deležne deželne finančne pomoči pri sanaciji posledic decembrskega neurja, natančneje pri sanaciji uničenih občinskih cest zaradi odvoza velikih količin lesa iz gozdov. Še vedno bo veliko finančnega bremena ostalo na plečih občin, pod vprašanjem je eksistenca kmetov, preti tudi nevarnost pospešenega razmnoževanja podlubnika.

Koroške občine bodo še dolgo trpele hude posledice decembrskega dvodnevnega neurja. Največja škoda na obeh straneh Koroške je v gozdovih, padla drevesa predstavljajo dolgoročno ogroženost gospodarstva in kmetov.

Samo v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem je podrtih več kot 300 tisoč kubičnih metrov lesa, zasuti so še številni hudourniki. To je številka, ki predstavlja približno 10 let normalne sečnje gozdov, kar je ogromna obremenitev tako za kmete kot tudi za občino. Ob tem se pojavljajo vprašanja eksistence nekaterih koroških kmetov, katerim je decembrski vetrolom podrl več kot polovico gozdnih površin, saj jim bo sečnja onemogočena tudi od 5 do 10 let.

Poškodovanih več kot 50 kilometrov občinskih cest

V Železni Kapli pa tudi po drugih občinah avstrijske Koroške je pospravljenih šele okoli 10 odstotkov podrtega lesa, večina dreves je torej še na tleh. Hitro sanacijo so popolnoma onemogočile februarske vremenske razmere, saj je na določenih predelih zapadlo tudi do pol metra snega. Občine upajo na lepo pomlad, najverjetneje pa jim tudi ob ugodnih pomladnih, poletnih in jesenskih vremenskih razmerah ne bo uspelo pospraviti vsega, kar je zakuhalo decembrsko neurje. Poleg tega, da so uničene ogromne količine gozdov, pa onemogočeno spravilo podrtih dreves predstavlja tudi grožnjo razmnoževanja lubadarja, ki bo kmetom in občinam prej ali slej začel uničevati še tisti les, ki ga neurje ni uničilo.

Avstrijske občine bodo deležne finančne pomoči pri sanaciji, natančneje za povrnitev stroškov za poškodovane občinske ceste pri odvozu hlodovine. Ceste za ta namen niso primerno zgrajene in tolikšne količine odvoženega lesa bodo pustile velike posledice na infrastrukturi. Izračuni izvedencev kažejo, da je teh cest, kot poroča avstrijski ORF, za skupno 50,5 kilometra asfaltiranih cest in 15,7 kilometra makadamskih. Od tega je kar 21 kilometrov cest v lasti občin Železna Kapla in Žitara vas. Denarna sredstva, ki jih namenja dežela, bodo pokrila stroške v višini 50 odstotkov vrednosti sanacije, še vedno pa polovica stroškov ostaja breme občin, kar za tako majhne občine predstavlja velik zalogaj. Večmilijonske sanacije cest bodo tako ohromile druge dolgoročne projekte, ki so jih občine imele namen realizirati v prihajajočih letih.

NK