Brez evropskih sredstev za hitro cesto: kdo je kriv?

Besede Violete Bulc, ko je na Ravnah na Koroškem izjavila, da bi država za tretjo razvojno os lahko črpala evropska sredstva, vendar zanje ni zaprosila, so močno zbodle Korošce. Ministrstvo pa krivdo prelaga na Evropsko komisijo.

Ministrstvo se brani – sredstva črpajo po najboljših močeh

Kot smo pred dnevi že poročali, je Aljaž Verhovnik iz Mladinske iniciative za 3. razvojno os evropski komisarki Violeti Bulc ob obisku Koroške zastavil vprašanja v zvezi s pridobitvijo evropskih sredstev za tretjo razvojno os. Bulčeva je odgovorila, da bi Slovenija že lahko črpala evropska sredstva na račun koroške hitre ceste, vendar za njih sploh ni zaprosila.

Ministrstvo za infrastrukturo smo povprašali, kje tiči razlog, da se, po besedah Violete Bulc, za evropska kohezijska sredstva niso potegovali. Na vprašanje ministrstvo odgovarja, da so se v postopku sprejemanja Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 intenzivno zavzemali za dovolj evropskih sredstev na račun cest in cestnega omrežja.

Infrastrukturno ministrstvo in Evropska komisija ne najdeta skupnega imenovalca

Ministrstvo se je torej zavzemalo, da bi se za področje cest in cestnega omrežja namenilo dovolj evropskih kohezijskih sredstev za vzpodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja.

»Temu še posebej ni bila naklonjena Evropska komisija oz. njene strokovne službe, ki so s strokovnimi službami Republike Slovenije usklajevale predlog Operativnega programa OP EKP 14-20.«

V sprejetem Operativnem programu OP EKP 14-20 je imelo ministrstvo za infrastrukturo oziroma Slovenija na voljo le 39,7 milijona evrov. Težko je iz 40 milijonov ustvariti revolucijo v cestni infrastrukturi, vseeno pa se lahko na tem začne graditi.

»Navedena sredstva je ministrstvo za infrastrukturo v celoti namenilo projektu 3. razvojne osi, kar je tudi skladno s Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji. Ob upoštevanju stopnje pripravljenosti je bil v OP EKP 14-20 uvrščen odsek 3. razvojne osi – južni del – obvoznica Novo mesto, in sicer 1. faza odseka Novo mesto–Maline (Etapa 1 in 2: AC A2 – priključek Osredek) v skupni ocenjeni vrednosti 74,4 mio EUR.«

Koliko evropskih sredstev še lahko izžamejo?

Po besedah ministrstva za infrastrukturo skupaj s Službo Vlade RS za evropsko kohezijsko politiko in razvoj v okviru priprav na postopek spremembe OP EKP 14-20 proučujejo možnosti za dodelitev dodatnih sredstev evropske kohezijske politike projektu tretje razvojne osi, sredstva pa bi investirali v izdelavo projektne dokumentacije.

JP