Tretja razvojna os: lani le obljube, bo letos kaj več?

Tretja razvojna os: lani le obljube, bo letos kaj več?

Sredi decembra sta predsednica Gospodarske zbornice Slovenije, Območne zbornice Koroška Mojca Kert in njega kolegica dr. Cvetka Tinauer, predsednica Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, na vlado naslovili pismo v imenu koroškega in savinjsko-šaleškega gospodarstva, naj vlada še v letu 2016 sprejme manjkajoči državni prostorski načrt za severni del trase 3. razvojne osi. Vlada koroškemu gospodarstvu v lanskem letu ni prisluhnila, čeprav je ob svojem obisku na Koroškem tudi pred javnostjo vlada jasno in glasno obljubila, da bo še pred koncem leta 2016 sprejet državni prostorski načrt (DPN) za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 do priključka Velenje jug.

Bo sprejeta trasa obveljala?

Korošci in prebivalci v Savinjsko-Šaleški dolini opozarjajo, da nobena druga trasa ne more več biti alternativa načrtovani trasi v DPN, saj bi lahko imelo vsakršno nadaljnje odlašanje in posledično časovni zamik gradnje hitre ceste usodne posledice za gospodarstvo v tem delu. Seveda se najbolj zapleta na območju Braslovč, kjer se civilna iniciativa upira že sprejeti in načrtovani trasi te ceste, a vlada mora postaviti na tehtnico večinski in manjšinski interes ter že končno odločiti. Civilna iniciativa Braslovče v primeru sprejetja DPN napoveduje ustavni spor, kar pa pomeni, da bosta (ne)veljavnost DPN in gradnja tega odseka pomaknjeni v daljno prihodnost. Vlada pozivom koroških in savinjsko-šaleških gospodarstvenikov, da bi to uredila v lanskem decembru, ni sledila, obljublja pa, da bo odločitev sprejeta v začetku tega meseca.

Za  gradnjo te ceste pa ni ovira samo civilna iniciativa Braslovče, temveč so problemi tudi znotraj vlade same. Ministrstvo za kmetijstvo je v začetku lanskega decembra izdalo negativno mnenje za DPN Šentrupert–Velenje jug, češ da gre za poseg v najboljša kmetijska zemljišča. Gre torej tudi za konflikt znotraj vlade, Korošci pa vladi in kmetijskemu ministrstvu sporočajo, da so trije kilometri trase na tem področju in uničenih 70 hektarov zemljišč v primerjavi z avtocestnim odsekom Maribor–Murska Sobota zanemarljivi. Seveda bi vsako spreminjanje trase tretjo razvojno os pomaknilo v še bolj negotovo prihodnost, vsaki prihodnji izgovori vlade na probleme s civilno iniciativo in razmisleki o spremembah trase pa lahko pomenijo le to, da tega projekta ne želi začeti v tem mandatu. Resnično je nerazumljivo, da se od leta 2004, ko je država začela postopek umeščanja trase v prostor, gradnja ni niti začela.

Foto: JP

Na tem območju se ustvari 4 milijarde letnega prometa

Mojca Kert in Cvetka Tinauer sta vlado v svojem pismu spomnili, da na območju severnega dela tretje razvojne osi deluje 2300 gospodarskih družb in 3800 samostojnih podjetnikov, ki so povezani z dobavitelji na območju vse Slovenije in tudi tujine, kjer so tudi njihovi glavni trgi, ob tem pa še 17 zadrug. Gospodarske družbe na tem območju ustvarijo več kot 4 milijarde evrov letnega prometa. V gospodarstvu so tudi močni industrijski razvojni centri, ki so odvisni od zaposlovanja strokovnjakov iz širše okolice. Ustrezna infrastrukturna povezava je za gospodarstvo vsekakor življenjskega pomena, saj bi gradnja prometnice prispevala k povečanju konkurenčnosti območja ob razvojni osi, izboljšala dostopnost in okrepila institucionalne, predvsem pa gospodarske povezave z drugimi regijami ter sosednjimi državami.

Gospodarstveniki v savinjsko-šaleški in koroški regiji na čedalje slabše stanje cestne infrastrukture opozarjajo že vse od leta 2002. Samo v Gorenju dnevno pretovorijo 600 pošiljk, katerih distribucija se v veliki večini (90 odstotkov) zaradi potreb in zahtev kupcev izvaja s kamionskimi prevozi, kar pomeni 600 kamionov na dan samo iz omenjene družbe. Če bi prišteli še promet preostalih podjetij iz predelovalnih dejavnosti, da drugih dejavnosti niti ne omenjamo, bi bila številka, ki kaže izjemno intenzivnost logističnih procesov v naših regijah, še nekajkrat višja. V gospodarstvu je na tem območju 30.500 delovnih mest, ki posledično zagotavljajo še dodatna delovna mesta tako v regiji kot tudi širše.

Ne le podjetja, pomembni so tudi ljudje

In ne le za gospodarstvo, tretja razvojna os je pomembna za vse nas, ki živimo v tem delu države. Na območju, kjer naj bi potekala trasa te ceste, živi več kot 130.000 prebivalcev, ki se do glavnega mesta vozimo po katastrofalnih in nevarnih cestah.

Če se ta umestitev ne bo zgodila v prvi mesecih tega leta, potem Korošci vemo, da je imela vlada pri svojih obljubah fige v žepu, ter bo tako za številne Korošce prvi in najbližji odsek spodobne avtoceste v Rudnu na avstrijskem Koroškem.

Jon Petek