V Železni Kapli našteli prek 30 tisoč tovornjakov lesa, sanaciji pa še ni videti konca

V Železni Kapli iz meseca v mesec ugotavljajo, da je decembrski vetrolom pustil veliko večjo škodo na gozdovih, kot so pričakovali. Strokovnjaki so ocenili, da bo količino podrtega lesa odpeljalo okoli 10 tisoč tovornjakov, danes so jih našteli že 30 tisoč, sanacije pa še zdaleč ni konec.

Kot smo na spletnem portalu e-Koroška že poročali, je decembrsko neurje pustilo hude posledice tudi na avstrijski strani Koroške. Naravno katastrofo so najbolj občutili v občinah Sele, Borovlje, v Žitari vasi ter Železni Kapli. V slednji je bilo izmed vseh najhuje; podrta drevesa so močno ovirala promet, utrgali so se številni zemeljski plazovi, na stotine gospodinjstev je bilo več dni brez elektrike, uničene je tudi precej cestne infrastrukture. Prav tako kot na slovenski strani Koroške, je neurje tudi na avstrijski največ škode povzročilo v gozdovih.

Strokovnjaki so škodo ocenili na najmanj 300 tisoč kubikov uničenega lesa, a številke, ki jih Kapelčani beležijo danes, močno presegajo strokovne ocene. 300 kubikov lesa preračunano na prikolice tovornjaka znaša okoli 10 tisoč, poročajo avstrijski mediji, iz Železne Kaple pa je odpeljalo že prek 30 tisoč uničenega lesa polnih kamionov. Veliko škodo je neurje povzročilo tudi ob rekah in potokih, strošek sanacije ocenjujejo na šest milijonov evrov, kar močno presega finančne zmožnosti tako majhne občine, kot je Železna Kapla.

Poleg občine in občanov, ki se srečujejo s sanacijo katastrofalne škode, pa je ujma najbolj prizadela kmete; uničila jim je velike površine gozdov, danes se borijo s posledicami. Primanjkuje namreč delovne sile za spravilo poškodovanega in posekanega lesa, žage pa ne sprejemajo več lesa, saj nimajo dovolj kapacitet za obdelavo. Skrb zaradi razmnoževanjem podlubnikov sta obe strani Koroške izrazili že dneve po vetrolomu, saj je bilo takoj jasno, da so hude vremenske razmere presegle zmožnosti hitre in učinkovite sanacije. Že pred leti, ko je slovenske gozdove opustošil žled, smo bili priča razmahu podlubnikov. Po takšnih naravnih katastrofah lahko povečano število podlubnikov v roku nekaj let povzroči vsaj še enkrat toliko škode, kot žled ali vetrolom. Hude razsežnosti žledoloma, ki je Koroško prizadel leta 2014, se na uničenih gozdovih že kažejo, kaj je za sabo pustil decembrski vetrolom, pa bo bolj jasno čez leto ali dve.

NK