Obrtniki so poslušani, a ne slišani

Včeraj je v Mladinskem kulturnem centru (MKC) Ozare v Slovenj Gradcu potekala okrogla miza z naslovom »Težave in rešitve drobnega gospodarstva v Sloveniji«. Koroški obrtniki so skupaj s političnimi predstavniki izpostavljali probleme drobnega podjetništva ter komentirali in podajali ideje za boljši jutri slovenskega gospodarstva.

Težave drobnega gospodarstva sta izpostavila podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenj Gradec Ivan Meh ter podpredsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Slovenj Gradec Andrej Breznik. Za omizjem drobnega gospodarstva sta sedela tudi podpredsednica Odbora za gospodarstvo v Državnem zboru Suzana Lep-Šimenko RS in član Odbora za gospodarstvo v državnem zboru Franc Breznik, ki pa sta vzroke za težave srednjih, majhnih in mikropodjetnikov poskušala pojasniti in na problematiko podati določene možne ukrepe, ki bi jih politika morala upoštevati in sprejeti.

Kdaj je kakšen majhen podjetnik dobil nepovratna sredstva za gradnjo poslovnih obratov?

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije vsako leto pripravi zbornik in 100 zahtev slovenske obrti, ki jih posreduje državnemu aparatu, da bi lahko iz teh zahtev uresničili vsaj nekaj stvari. »Odkar smo združeni v Obrtno-podjetniško zbornico, se skupaj borimo za svoje pravice, a nam ne uspeva vedno,« je dejal Andrej Breznik. Opomni, da je mnogo podjetniških kolegov moralo zapreti svoja podjetja, ker sta jih v to prisilila zgrešen sistem in neposlušnost državnih organov do težav, s katerimi se drobno podjetništvo srečuje. Od 100 poslanih zahtev vlada namreč reši le dva ali tri primere, lansko leto so uresničili samo eno podjetniško zahtevo. »Iz dneva v dan se kaže, da smo obrtniki očitno trn v peti državi, da se moramo z državnimi aparati boriti tudi, ko imamo delo. Ne vem, zakaj nas država ne upošteva tako kot velikih gospodarskih subjektov, mi majhni podjetniki smo vedno nekje v ozadju,« je upravičeno potarnal Ivan Meh in se retorično vprašal, kdaj je že kakšen majhen podjetnik dobil kakšna državna nepovratna sredstva ali subvencijo za gradnjo kakšnega poslovnega obrata, medtem ko je med velikimi podjetji to stalna praksa.

Zaradi drobnega gospodarstva bo Slovenija imela dolgoročno stabilnost

V gospodarstvu je še vedno 70 tisoč manj zaposlenih, kot jih je bilo v obdobju pred zadnjo gospodarsko krizo, medtem ko se je javni sektor v taistem obdobju povečal za več kot 10 tisoč ljudi. Tudi nižja stopnja brezposelnosti je dvorezen meč, saj se nihče ob tem ne vpraša, koliko delavcev se je v tem času zaposlilo v sosednji Avstriji ali kakšni drugi državi, je razmišljala Suzana Lep-Šimenko. Andrej Breznik je na tematiko zaposlovanja izpostavil pomanjkanje kadrov za specifične tehnične poklice. Ker doma ni dovolj ustrezne delovne sile, jo delodajalci vse prevečkrat uvažajo iz manj razvitih držav, kot so Bosna in Hercegovina, Albanija, Makedonija. Po njegovem mnenju so spremembe potrebne že v samem šolskem sistemu, kar je dopolnil tudi Franc Breznik, ki je dejal, da v slovenskem šolskem sistemu vlada monopol – država regulira celoten sistem in ne dopušča nobene zasebne pobude na tem področju.

Tudi problema dela na črno in sive ekonomije so se dotaknili na okrogli mizi, kjer so se sogovorniki strinjali, da je bila uvedba davčnih blagajn nič drugega kot povečanje birokracije in oteževanja dela drobnih podjetnikov, zmanjšanja problema dela na črno in neplačevanja davščin pa – kot je bil njihov primarni namen – niso rešile. »90 odstotkov vseh slovenskih podjetij je manjših in srednjih. Vi ste tisti, ki ste fleksibilni in se hitro prilagate tako domačemu kot evropskemu in svetovnemu tržišču. Zaradi tega bo Slovenija imela dolgoročno stabilnost, tudi ko pride recesija pri naših največjih izvoznih partnerjih. Vi ste kot neka garancija. Zato so vaše zahteve, zahteve Obrtno-podjetniške zbornice, za nas sveto pismo,« je še zaključil Franc Breznik.

JP