Decembrsko neurje iz dneva v dan odkriva večje razsežnosti. Kmetje se srečujejo s pomanjkanjem delovne sile, ponudba lesa je večja od povpraševanja. Vedno večji je strah pred podlubniki, ki lahko v roku leta ali dveh napravijo prav tolikšno škodo kot sam vetrolom.
Decembrski vetrolom je na slovenski strani Koroške izruval več kot 300 tisoč kubikov lesa, po celotni državi pa več kot dva milijona. Skupna škoda v 140 slovenskih občinah znaša več kot 130 milijonov evrov, največ škode je v gozdovih in vodotokih, beležijo tudi škodo na objektih in cestni infrastrukturi. Ogromno škodo beležijo tudi v Avstriji, kjer je padlo približno 6,5 milijona kubičnih metrov lesa, najbolj jo je skupila dežela Koroška. Največ poškodovanih gozdov je na območju Borovelj, Žitare vasi in Železne Kaple, kjer je še danes največ nepospravljenega podrtega lesa. Samo v Železni Kapli je alarm za splošno nevarnost odmeval več dni, utrgalo se je več deset zemeljskih plazov, uničenih je do 40 hektarov gozdov.
Sto tovornjakov lesa na dan
Kmetje se ob tem srečujejo z mnogimi težavami. Primanjkuje namreč delovne sile za spravilo poškodovanega in posekanega lesa, žage pa ne sprejemajo več lesa, saj nimajo dovolj kapacitet za obdelavo. Skrb nad razmnoževanjem podlubnikov sta obe strani Koroške izražali že dneve po vetrolomu, saj je bilo takoj jasno, da so hude vremenske razmere presegle zmožnosti hitre in učinkovite sanacije. Že pred leti, ko je slovenske gozdove opustošil žled, smo bili priča razmahu podlubnikov. Po takšnih naravnih katastrofah lahko povečano število podlubnikov v roku nekaj let povzroči vsaj še enkrat toliko škode, kot žled ali vetrolom.
Zima je začetek sanacije potisnila globoko v pomlad, časa za učinkovito sanacijo zmanjkuje, tako na slovenski kot na avstrijski strani Koroške, strah pred razmnožitvijo podlubnikov je vedno večji. Še v letošnjem letu bi morali pospraviti večino gozdov, a kot kaže, lahko to onemogoči več dejavnikov. Župan Železne Kaple Franc Jožef Smrtnik je za avstrijski ORF dejal, da na dan iz njihove občine odpeljejo 100 kamionov lesa. Do konca leta lahko hlode brez sankcij skladiščijo tudi na travnikih, ki so označeni kot pomožne obdelovalne površine. Kako se bodo spopadli s preobremenjenostjo žag in pomanjkanjem delovne sile, pa zaenkrat še ni znano.
JP
