Kako slavnostni so še govorci pod Najevsko lipo?

Na slavnostnem odru pod Najevsko lipo so se zvrstili že mnogi politiki in drugi vidni Slovenci, ki s svojimi govori vlivajo upanje Korošcem za boljši jutri. Jutrišnje že 27. srečanje pri materi vseh lip bo z govorom počastila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Pomemben dogodek, a vsako leto se zbere manj ljudi

Brez dvoma je Vseslovensko srečanje pod Najevsko lipo izjemno pomemben dogodek za celotno Koroško. Na srečanju se namreč vsako leto zbere vrh slovenske politike, eden od veljakov pa Korošce počasti s slavnostnim govorom. Letošnji program se bo pričel ob 11. uri s pogovorom na temo Brez-mejna svoboda. V razpravi o vroči tematiki priseljevanja in preseljevanja bodo sodelovale različne državne socialne institucije, o svojem pogledu na problematiko bo spregovoril tudi prosilec za azil iz Iraka. Uro kasneje pa bodo obiskovalci poleg pozdrava županje Občine Črna na Koroškem Romane Lesjak lahko prisluhnili tudi besedam varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer.

Čeprav predstavniki slovenskega ljudstva še vedno redno obiskujejo srečanje pod znamenito koroško lipo, pa je ljudi iz leta v leto manj. Korošci očitno ne zaupajo več ljudem, ki stopajo pred mikrofon in nagovarjajo državljane. Roko na srce, večina dosedanjih govorov ima vsaj eno skupno točno – z veliko besedami povedo malo, aktualna problematika države in regije se le bežno izpostavi ali pa se sploh ne, za problematiko predstavljene rešitve s pojmi, kot so sodelovanje, mir, sprava, enakost in podobni, pa niso ravno konkretne. Res pa je, da je Vseslovensko srečanje pod Najevsko lipo namenjeno druženju ljudstva s predstavniki ljudstva; reševanju družbenih in političnih problemov so namenjeni prostori stavbe na Šubičevi ulici v Ljubljani.

Nekateri so se spomnili na koroški prispevek k samostojnosti

Janez Drnovšek se je leta 2003 spomnil bojev Korošcev na Holmcu in jim izrekel osebno podporo: »Rad bi se spomnil tudi tistih dni, ko so še potekali boji in ko je prihajalo žal tudi do žrtev za samostojnost za novo slovensko domovino. Želel bi povedati, da odločno zavračamo, tudi sam kot predsednik države odločno zavračam, različna blatenja, ki se o tistih dogodkih ponekod ponovno pojavljajo, ki so se dogajali ravno na Koroškem. Mi smo trdno prepričani, vemo in o tem smo se tudi dodatno prepričali, da je bil takrat naš boj, zlasti na Koroškem, pošten, upravičen.«

Tudi nekdanji premier Janez Janša se je leta 2007 spomnil na koroške borce in dejal, da je »danes tudi zaradi tako junaških dejanj prihodnost Slovenije čista, čakajo pa nas nove naloge«. Izpostavil je tudi, da država potrebuje pokrajinsko urejenost, ki bi prispevala k decentralizaciji Slovenije in razvoju regij: »V vsakem primeru bo sedež koroške pokrajine na Koroškem, nič več v Ljubljani. Prav tako pa ni nujno, da so vse institucije v enem mestu.«

Udeležbo na jutrišnjem srečanju je potrdil tudi redni gost dogodka, predsednik republike Borut Pahor, ki je slavnostni oder pod lipo že spoznal. Kot predsednik republike je leta 2014 izpostavil pomembnost dogodka za regijo in celotno državo. »Slovenija je sicer majhna država, a je lahko zelo velika domovina. Takšni običaji, takšni čustveni presežki delajo našo državo domovino. Menim, da bi se veljalo potruditi in se vrniti k tej tradiciji. Tudi številčnejši narodi in večje države, ki imajo daljšo tradicijo, takšne običaje negujejo kot znak pripadnosti skupnosti.«

S kakšnimi besedami pa bo ljudstvo jutri nagovorila varuhinja človekovih pravic Nussdorferjeva, pa se pustimo presenetiti.

JP