Slabe tri mesece mineva od zbranih podpisov evropske državljanske pobude Minority SafePack. Pobudniki so minuli teden že strnili glave in pripravili strategijo za izboljšanje statusa narodnostnih manjšin. Evropska komisija bo morala upoštevati pobude narodnih in jezikovnih manjšin, njihov življenjski status, tudi status Slovencev na avstrijskem Koroškem naj bi se s tem izboljšal.
Namen pobude je zaščita avtohtonih narodnih manjšin v Evropi, kamor so vključene tudi slovenske manjšine v tujini ter italijanska in madžarska manjšina v Sloveniji. Poglavitni cilj je sprejem niza pravnih aktov za izboljšanje zaščite oseb, ki pripadajo avtohtonim narodnim in jezikovnim manjšinam v EU. Ti bi namreč morali vključevati politične ukrepe na področju regionalno govorjenih jezikov in jezikov manjšin, izobraževanja in kulture, regionalne politike, sodelovanja, enakosti, avdiovizualnih ter drugih medijskih vsebin. Evropska komisija je na podlagi zbranih 1.300.000 podpisov zavezana k upoštevanju želja in pobud jezikovnih in narodnih manjšin po vsej Evropi. S tem se bo izboljšal in okrepil status ter enakopravnost vseh državljanov Evrope, ki so svojo službo ali dom našli v drugi evropski državi.
Minuli teden je na Nizozemskem potekal 63. kongres Federalistične unije evropskih narodnosti (FUENS), kongresa se je udeležil tudi tajnik Narodnega sveta koroških Slovencev Marko Oraže. 98 manjšinskih organizacij iz 33 držav je od srede do nedelje kovalo strategije za izboljšanje manjšinske politike, ki se srečuje z nemalo težavami in neenakopravnostjo v celotni Evropi. Namen kongresa so bili nadaljnji politični koraki v smeri realizacije pobude, da ta ne bi ostala samo na papirju, je za avstrijski ORF dejal tajnik NSKS Marko Oraže.
Tudi Slovenija je dosegla minimalno število podpisov, zahvaljujoč veliki slovenski manjšini, ki živi na avstrijskem Koroškem, drugod po Avstriji, v Italiji in na Madžarskem. Pogoj za Slovenijo je bil minimalno 6000 podpisov, število pa so podpisniki nekaj dni pred iztekom roka za oddajo pobude presegli.
NK
