Vse prevečkrat se zgodi, da odločevalci v prestolnici pozabijo na našo odmaknjeno regijo in njene ljudi. Tudi v letošnjem letu se je Koroška srečevala z ignoranco s strani najvišjih državnih organov, ki Korošcem onemogočajo dostojno življenje v čistem in razvitem okolju. Celo tako oslabili so se odnosi med regijo in državo, da so Korošci stopili na cesto in žugali v Ljubljano. Izpostavljamo tri pereče teme, ki so bile pomembne v letošnjem letu in s katerimi se bo politika na lokalni in državni ravni srečevala tudi v letu 2019.
Po neurju brez pomoči
Vstop v letošnje leto je močno zaznamovalo neurje, ki je decembra pustošilo po celotni regiji. Razsežnosti neurja so katastrofalne predvsem za kmete in lastnike gozdov, ki jim je les primarni vir dohodka. Po podatkih Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Slovenj Gradec je bila škoda vetroloma 1. oktobra 2018 na Koroškem ocenjena na 380.670 kubičnih metrov podrtega drevja. Od tega je v zasebnih gozdovih padlo 255.943, v državnih pa 123.736 kubičnih metrov lesa. »Sanacija vetroloma v koroških gozdovih poteka po pričakovanjih, čeprav so bile nekatere napovedi spomladanskih rokov končne sanacije iz slovenske prestolnice zelo optimistične,« je za portal e-Koroška pojasnil vodja slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Milan Tretjak.
Poleg tega da v koroških gozdovih še vedno leži mnogo podrtih dreves, da se koroški kmetje srečujejo z veliko stisko, nizkimi odkupnimi cenami lesa in vprašanjem preživetja, se s težavami spopadajo tudi občine, predvsem z uničenimi cestami in posledično z dodatnimi finančnimi bremeni v občinskih proračunih. Županja občine Črna na Koroškem Romana Lesjak in župan Občine Prevalje Matic Tasič pravita, da se tudi pri sanaciji gozdov koroške občine srečujejo z nemilostjo države. Tovornjaki uničujejo gozdne in občinske ceste, iz občinskega proračuna se izlije veliko denarja za sanacijo. Romana Lesjak izpostavi tudi problem pomanjkanja gozdnih cest; nekatere lokacije so težko dostopne oziroma povsem nedostopne z vozili, kar onemogoča odvoz poškodovanega drevja. Občina bi morala zgraditi nove, zasilne ceste, a kaj ko je že breme sanacije obstoječih cest za občinski proračun hud udarec. Čeprav se je prejšnja vlada pod taktirko Mira Cerarja bohotila z intervencijskimi sredstvi, občine finančne pomoči niso prejele. Po mnenju prevaljskega župana Matica Tasiča pa intervencijskih sredstev ni za pričakovati. »Veliko denarja smo namenili za sanacijo cest, da so danes povsem prevozne. Sanacija je 100-odstotno breme občinskega proračuna, posledično je breme občinskih investicij in življenjskega standarda naših občanov,« je dejal.
Svinčena dolina v novo leto vstopa brez dodatnih sredstev
Iz Črne na Koroškem in Mežice pa vladajoči ne uslišijo klicev po sanaciji s svincem onesnaženega okolja. Vsebnosti svinca v krvi otrok, kar vsako leto preverja ravenska območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so zaskrbljujoče. Novi okoljski minister Jure Leben je po obetavnem zaslišanju za ministra prinesel upanje in optimizem v Mežico in Črno na Koroškem, a zaenkrat konkretnih rešitev še ni na vidiku. Neuspešnost sanacije s svincem onesnažene Zgornje Mežiške doline je posledica nedoslednega financiranja sanacijskega odloka, kar se kaže v zastrupljenosti prebivalstva. Moledovanje Mežice, Črne na Koroškem in ravenske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pri prejšnji sestavi Ministrstva RS za okolje in prostor naletelo na gluha ušesa; narava vse sanira sama, se je glasil kontroverzen rek nekdanje okoljske ministrice Irene Majcen. Minister Leben je Korošcem pred lokalnimi volitvami dejal, da bo konkretne rešitve predstavil po volitvah – danes od rezultatov volitev mineva že več kot mesec dni, svinčena dolina pa v novo leto vstopa brez dodatnih sredstev in z negotovostjo o prihodnosti.
Protesti tudi v letu 2019?
Najbolj aktualna in največkrat izpostavljena problematika, tudi na portalu e-Koroška, pa je brez dvoma hitra cesta na Koroško, ki je že desetletja največja želja in potreba regije, da se lahko konkretno, konstantno in konkurenčno razvija. Vse do letošnjih državnozborskih volitev je bilo videti, kot da se infrastrukturno ministrstvo in Dars držita podpisanega Protokola o poteku načrtovanja in izgradnje 3. razvojne osi, a kmalu je bilo jasno, da uporabljajo že poznane taktike zavajanja in zavlačevanja.
Le nekaj dni po državnozborskih volitvah je Dars na sestanku s Korošci naznanil, da časovnica poteka izgradnje ni realna. Dodali so, da vodstvo družbe ni imelo vpliva na podpis časovnice, čeprav je tedanji infrastrukturni minister Peter Gašperšič zatrdil, da sta ministrstvo in Dars usklajena. S protestnim shodom v Mislinji so razjarjeni Korošci s tem, ko Danes od teh dogodkov mineva pol leta, Dars pa je zopet poskrbel, da so sanje o sodobni koroški prometnici še bolj neoprijemljive kot pred šestimi meseci.
DARS je predlagal, da se na odseku Velenje–Slovenj Gradec gradbena dela pričnejo decembra 2020, na odseku Šentrupert–Velenje pa vsa dela mirujejo, saj še vedno ni znana odločitev Ustavnega sodišča o usodi uredbe o državnem prostorskem načrtu. Poleg tega so na odseku Velenje–Slovenj Gradec predlagali zamik končanja gradbenih del iz leta 2023 na leto 2026. Mladinska iniciativa za 3. razvojno os je že naznanila, da protokol nima več nobene teže, predstavniki Odbora za izgradnjo hitre ceste pa se želijo v novem letu sestati s predsednikom vlade Marjanom Šarcem. Če Dars takoj v začetku novega leta ne predstavi časovnice, ki bo vsebovala za Korošce sprejemljive terminske mejnike, pa lahko v letu 2019 na Koroškem zopet pričakujemo proteste.
JP
