Predlagana novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju bi lahko
pomembno izboljšala socialni položaj številnih upokojenih kmetov na
Koroškem. Državni svet Republike Slovenije je namreč v zakonodajni postopek
vložil spremembe zakona, s katerimi želi odpraviti dolgoletno neenakost pri
upravičenosti do letnega in zimskega dodatka za del upokojencev, med njimi
tudi številne nekdanje kmete.
Veljavna zakonodaja iz sistema letnega in zimskega dodatka izključuje uživalce
pokojnin, ki so bili večino zavarovalne dobe vključeni v zavarovanje za ožji obseg
pravic, ter prejemnike pokojnin po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov. Gre za
ljudi, ki so desetletja delali in ustvarjali na slovenskem podeželju, v starosti pa so
kljub nizkim pokojninam ostali brez socialnega transferja, namenjenega
najranljivejšim skupinam upokojencev.
Za Koroško bi bila takšna sprememba še posebej pomembna. Velik del kmetij v regiji
leži na hribovitih in gorsko-višinskih območjih, kjer so pogoji za kmetovanje bistveno
težji kot v ravninskih delih Slovenije. Kmetije so manjše, stroški pridelave višji,
možnosti za dodatne prihodke pa omejene. Mnogi današnji upokojeni kmetje so
večino svojega delovnega življenja preživeli na zahtevnih kmetijah in ob tem ustvarili
le skromne pokojnine. Prav zato bi letni in zimski dodatek zanje pomenila dobrodošlo
pomoč pri pokrivanju stroškov ogrevanja, hrane, zdravil in drugih življenjskih izdatkov.
Na ravni Slovenije bi novela pravico do letnega in zimskega dodatka prinesla
približno 3.780 upravičencem, zavarovanim za ožji obseg pravic, ter še štirim
prejemnikom pokojnin po Zakonu o starostnem zavarovanju kmetov.
Koliko upravičencev bi bilo na Koroškem, uradno ni znano, saj ZPIZ teh podatkov po
regijah ne objavlja. Na podlagi deleža prebivalstva, izrazito podeželskega značaja
regije ter velikega števila hribovskih in gorskih kmetij pa je mogoče oceniti, da bi
novela lahko izboljšala položaj okoli 120 do 150 upokojenih koroških kmetov. Gre
za strokovno oceno na podlagi javno dostopnih demografskih podatkov, ne za uradni
podatek ZPIZ.
Posebno težo ima predlog tudi zato, ker bi izboljšal položaj številnih starejših žensk s
podeželja. Mnoge so desetletja delale na družinskih kmetijah, skrbele za družino in
pomembno prispevale k razvoju slovenskega podeželja, vendar zaradi nekdanje
zakonodaje niso pridobile primerljive socialne varnosti kot drugi zavarovanci. Na to je
ob obravnavi novele posebej opozorila tudi Komisija Državnega sveta za socialno
varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
Predlagatelji ocenjujejo, da bi spremembe za državni proračun pomenile približno 2,4
milijona evrov letnih izdatkov. Ker gre za socialni transfer, sredstva ne bi bremenila
pokojninske blagajne, temveč bi se zagotavljala iz državnega proračuna. Da upravičenci zaradi poznejšega sprejema zakona ne bi ostali brez letošnjega letnega dodatka, je Državni svet sprejel tudi dopolnilo, po katerem bi se novi upravičenci letni dodatek za leto 2026 prejeli v 30 dneh po uveljavitvi zakona. Dopolnjeno besedilo novele je bilo posredovano v nadaljnjo obravnavo Državnemu zboru.
Če bo novela sprejeta, bo pomenila pomemben korak k odpravi dolgoletne krivice in
k dostojnejši starosti številnih koroških kmetov, ki so vse življenje delali v zahtevnih
razmerah hribovskega podeželja, njihovo delo pa se v pokojninskem sistemu ni
ustrezno odrazilo.
