Trenutni nadzor na avstrijsko-slovenskih mejnih prehodih, ki sicer poteka že nekaj časa, poteče enajstega v mesecu maju. Avstrijci mejne prehode namreč izboljšujejo in izpopolnjujejo z novo infrastrukturo, prav tako postavljajo dodatne prometne znake, ki jasno nakazujejo, da se bližamo meji z Avstrijo. Dejanja severnih sosedov nakazujejo na to, da nameravajo nadzor na meji z majem le še podaljšati.
Bo Evropa dovolila Avstriji, da podaljša nadzor na meji?
11. maja poteče trimesečni rok, ki omogoča Avstriji, da preverja identiteto ljudi, ki prečkajo avstrijsko-slovensko mejo. To sicer traja že lep čas, saj si Avstrijci vsakokrat, ko jim poteče dovoljenje za nadzor notranjih schengenskih meja s Slovenijo in Madžarsko, pridobijo novo soglasje Evrope. Razlog februarskega podaljšanja nadzora na avstrijsko-slovenskih mejnih prehodih naj bi bilo veliko število nezakonitih migrantov, ki so namenjeni v Evropo, ter slabe varnostne razmere na zunanjih schengenskih mejah – to je na meji med Slovenijo in Hrvaško. Ravno v teh dneh pa smo bili priča katastrofalnim posledicam direktive iz Bruslja o poostrenem nadzoru na meji Slovenije in Hrvaške, kjer so večkilometrske kolone prispevale zgolj k izgubi v gospodarstvu, turizmu in živcev dnevnih (in zakonitih) migrantov. Tudi na meji z Avstrijo se pojavljajo zastoji, a na srečo ne na Koroškem, temveč na bolj prometnih mejnih prehodih, kot sta Šentilj in Karavanke.
Nove table, nova infrastruktura
Avstrijske oblasti so lansko leto na mejnem prehodu Reht postavile novo hišico, ki služi zavetju organom pregona in vojski, prav tako je na Holmcu postavljen in ograjen šotor. Te poteze kažejo na to, da se Avstrijci z meje še nekaj časa nimajo namena umakniti. Poleg infrastrukturnih posodobitev mejnih prehodov so zrasle tudi nove opozorilne table, da smo na območju mejnega območja in mejnega prehoda z Avstrijo, prej so bile table, ki so naznanjale vstop v Evropsko unijo. Več kot očitno je, da je Avstrija s takšnimi koraki na poti k vzpostavitvi ostrejšega mejnega režima.
Uredbi Evropske komisije, da lahko Avstrija varuje notranjo schengensko mejo, so poleg Slovenije nasprotovale še Grčija, Slovaška in Madžarska. Evropska komisija je na slovensko nestrinjanje o ponovni vzpostavitvi tovrstne mejne kontrole na avstrijsko-slovenski meji Slovenijo tolažila, da maja pričakujejo ponovno normalno delovanje schengenske meje, to je brez varovanja in preverjanja. Te tolažbe pa so skoraj popolnoma zaman, saj Avstrija že dolgo časa poudarja, da bo ohranila nadzor meje vse dokler ne bo evropski azilni sistem deloval tako, kot je treba. Svojo odgovornost za takšno stanje pa ima tudi Slovenija, saj na meji s Hrvaško ni zaustavila migrantskega vala, ki je nato preplavil Avstrijo, Nemčijo in nekatere druge države v Evropski uniji.
JP
