Cesta bo! Do Koroške, ne na Koroško in po Koroškem

Konec tedna je Koroško in Šaleško dolino obiskal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Tamkajšnje prebivalce je razveselil z izjavo, da štiripasovnica bo. Vendar če prisluhnemo Gašperšičevim izjavam od začetka opravljanja ministrske funkcije, vključno z njegovo predstavitvijo, lahko hitro opazimo, da je veliko izjav kontradiktornih. Ali lahko njegovim izjavam sploh še verjamemo?

Ob obisku na Koroškem in Šaleškem je minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič dejal, da bo država brez dvoma gradila tretjo razvojno os do Slovenj Gradca. S to izjavo je razblinil dvome Korošcev in Šalešcev, ali bo državi sploh kdaj uspelo povezati ti dve regiji z avtocestnim križem. Poudaril je, da bodo oba odseka, to je od Šentruperta do Velenja in od Velenja do Slovenj Gradca, obravnavali enakovredno, in da, če bo vse steklo brez zapletov, lahko novo, krajšo in varnejšo pot do Koroške pričakujemo že leta 2023, ko naj bi bila cesta tudi končna. Torej do Koroške, od Slovenj Gradca dalje, po Koroškem, pa naj je ne pričakujemo.

Ali minister Gašperšič govori to, kar si Korošci želijo slišati?

Peter Gašperič glede svojih izjav o Koroški in tretji razvojni osi nima srečne roke, velikokrat jih spreminja in mu je že težko verjeti. Tako je 16. 9. 2014 na svojem zagovoru ministrskega stolčka celo izrazil dvome v smotrnost gradnje tretje razvojne osi. »Tudi to je treba vedeti, da neka cestna povezava, kot je bila zamišljena, to je štiripasovnica, niti ni nujno, da bi prinesla razvoj v te kraje. Čeprav se imenuje razvojna os, sama po sebi pa verjetno tega še ne bo zagotovila.« Nato je nadaljeval, da se lahko zgodi ravno obratno, namreč da se bodo ljudje zaradi boljše cestne povezave v službo vozili v središče države, ti dve regiji pa bi se preoblikovale v »spalna naselja«. To je na Koroškem sprožilo zgražanje in proteste, zato je Gašperšič pozneje svoje izjave korigiral, podobno kot v primeru drugega tira, za katerega je na taisti seji prav tako izjavil, da ga Slovenija ne potrebuje. Kdaj Gašperšiču verjeti?

Zanimiva je tudi njegova izjava, ki jo je zapisal tudi Večer, da naj bi država namenjala dodatna sredstva za investicijsko in redno vzdrževanje cest in železnic na Koroškem. Nedolgo je tega, odkar smo prejeli težko pričakovane odgovore Slovenskih železnic na vprašanja o prihodnosti koroške železniške proge.

“Vlada Republike Slovenije je na svoji 48. redni seji dne 29. 7. 2015 sprejela Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji in Okoljsko poročilo za celovito presojo vplivov na okolje za Strategijo razvoja prometa v Republiki Sloveniji (sklep št.: 37000-3/2015/8). Prav tako je VRS na 103. redni seji, 29. septembra 2016, sprejela Resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju Nacionalni program). Oba dokumenta sta dostopna na domači strani MZI. Iz predhodnih dokumentov izhaja, da pred letom 2030 niso predvidena večja investicijska dela na nadgradnji predmetne proge Maribor–Prevalje.”

Odgovor ni bil nič kaj razveseljujoč, kajti država do leta 2030 ne bo namenila večjih investicij koroški železniški progi, za katero izražajo skrb in željo po rekonstrukciji tudi Avstrijci. Obnovili bodo samo infrastrukturne objekte, katerih dotrajanost je sramota za Koroško in državo. (Več o prihodnosti koroške železnice si lahko preberete v članku na tej povezavi: https://e-koroska.si/slovenske-zeleznice-za-korosko-nic-spodbudnega-leta-2030-brez-vecjih-investicij/). Tudi kar se tiče investicij in rednega vzdrževanja cest, je zgodba podobna. Z Direkcije RS za infrastrukturo so nam pred približno mesecem dni odgovorili na podobna vprašanja, kot smo jih postavili Slovenskim železnicam – kakšna je prihodnost cest?

“Višina namenjenih sredstev (za preplastitve cest) za obdobje od 2017 do 2019 je ocenjena na 2.822.544,00 EUR. Točen znesek bo znan šele, ko bodo na osnovi javnih razpisov izbrani vsi izvajalci gradbenih del.”

Obeta se samo en večji investicijski poseg v koroške ceste, in sicer rekonstrukcija ceste od Mežice do Črne. Smrtonosno cesto skozi »Dolino smrti« čaka rekonstrukcija v višini 10 milijonov evrov. Medtem ko bo država v koroške ceste v naslednjih letih skupno namenila okoli 15 milijonov evrov, pa se v Ljubljani sklepajo sporazumi za 300-milijonske infrastrukturne investicije.

Država sodeluje pri 300-milijonski investiciji v ceste na območju BTC

Iz sporočila za javnost podjetja BTC, d. d., je mogoče razbrati, da bo država investirala v izboljšanje prometne infrastrukture, ki bo pretežno v korist delniški družbi in Ljubljani. Lepo in prav, toda medtem ko se Korošci na vse pretege trudijo ter leta in leta prosjačijo za kakšen milijon evrov za ceste, pa v Ljubljani brez kakršnega večjega medijskega pompa podpišejo sporazum, vreden 300 milijonov evrov. Po nakupovalnem središču BTC City in okoli njega se bomo tudi Korošci v prihodnje lahko vozili še bolj udobno, le do Ljubljane se bo treba pripeljati …

“V Kristalni palači so sporazum podpisali: predsednik uprave družbe BTC Jože Mermal, minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, predsednik uprave družbe DARS dr. Tomaž Vidic in direktor Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo Damir Topolko. Podpisniki so k sporazumu pristopili s ciljem nadaljevanja gospodarskega razvoja na širšem območju BTC Cityja Ljubljana, za kar pa je nujna čimprejšnja zagotovitev sodobne prometne infrastrukture.” (Vir: Sporočilo za javnost)

Ker minister navaja drugačne informacije, kot jih navajajo Direkcija RS za infrastrukturo in Slovenske železnice, je za Korošce še vedno prezgodaj, da bi odprli šampanjec in nazdravili na boljšo prihodnost koroških cest. In seveda Koroške in vseh nas, ki tu živimo.

Jon Petek