Že nekaj let se v medijih in tudi v politiki razpravlja o tem, da imajo proizvajalci različnih izdelkov dvojna merila, enega za razvite države zahoda, druge za vzhodni del Evrope. Tudi Korošci smo velikokrat naleteli, da je bil kakšne izdelek v sosednji Avstriji bolj kvaliteten, kot tisti, ki smo ga kupili pri nas, oba pa sta bila v povsem enak embalaži. Velikokrat tudi enake cene. Ali pri nas še kakšen cent dražje.
V lanskem letu je Evropska komisija glede neenotne kakovosti živil na vzhodu in zahodu Evropske unije objavila izsledke študije, v katero je bilo zajetih skoraj 1.400 vzorcev 128 živilskih izdelkov iz 19 držav EU, tudi iz Slovenije. Ena tretjina izdelkov je bilo takih, kjer se je sestava razlikovala kljub enaki ali podobni embalaži. Poslanci v Evropskem parlamentu so si enotni, da se to ne sme več dogajati. Evropski parlament za enotni evropski trg terja, da mora biti izdelek enake kakovosti, ne glede na to, kje neki izdelek kupimo. V enaki embalaži terjamo enako vsebino, ali je to kupljeno v Nemčiji, Avstriji ali v Sloveniji. Na enotnem evropskem trgu ni prostora za dvojno kakovost izdelkov. Če temu ni tako, gre za zavestno zavajanje s strani proizvajalcev ali trgovcev. Romana Tomc je povedala: »Ponavadi so izdelki nižje kakovosti namenjeni na trge držav, ki sodijo v vzhodni del Evropske unije. Na podlagi tega lahko sklepamo, da gre pri problematiki dvojnih standardov tudi za očitno podcenjevanje ljudi, ki naj bi sprejemali nižjo kakovost izdelkov samo zato, ker živijo v manj razviti državi članici. To ni sprejemljivo.«
Lanskoletna raziskava, ki je bila narejena tudi v Sloveniji, je pokazala, da se izdelki, ki se oglašujejo in prodajajo pod isto blagovno znamko in v na videz enaki embalaži, dejansko razlikujejo po sestavi in sestavinah v škodo potrošnikov. »Takšne razlike niso bile ugotovljene samo pri živilih, ampak pogosto tudi pri neživilskih izdelkih, še posebej pri detergentih, kozmetiki, toaletnih pripomočkih in izdelkih namenjenih dojenčkom. Pojasnila korporacij, da sledijo različnim okusom potrošnikov so le izgovori, ki nimajo resne podlage,« je to študijo o dvojni kakovosti komentirala Romana Tomc.
Novembra 2019 je bila sprejeta Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah, ki kot zavajajočo poslovno prakso opredeljuje vsako trženje blaga v eni državi članici kot enako blagu, ki se trži v drugih državah članicah, pri čemer ima to blago bistveno različno sestavo ali značilnosti, razen če je to utemeljeno z legitimnimi in objektivnimi dejavniki.
»Jasno je, da lahko proizvajalci spreminjajo in prilagajajo sestavo izdelka glede na preference potrošnikov na nekem trgu. Pomembno pri tem je, da je to jasno označeno in da ne pride do zavajanja. Na enotnem evropskem trgu smo dolžni sprejemati takšno zakonodajo, ki bo ščitila potrošnike pred zlorabami,« je povedala Romana Tomc, članica odbora evropskega parlamenta za notranji trg.
