Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje o zdravstvenem varstvu Koroške kažejo na veliko pomanjkanje zdravnikov družinske medicine in pediatrov. V povprečju mora en zdravnik na primarni ravni obravnavati kar 3700 Korošcev.
Trenutno ena najbolj vročih tem na slovenskem političnem parketu je urgentno reševanje zdravstvenega sistema, ki je tik pred kolapsom. Bolniki po več let čakajo na obravnave oziroma posege, zdravniki po vsej državi opozarjajo na nevzdržne razmere. Bolnišnice tonejo v dolgovih, razkrivajo se vedno večji korupcijski škandali in iz dneva v dan bolj glasno se razpravlja o lobijih, ki za lastno korist uničujejo življenja številnim Slovencem.
Dolge čakalne dobe in pomanjkanje zdravniškega kadra pestita celotno državo, bolj izrazito pa slabo stanje slovenskega zdravstva občutimo na Koroškem. Zdravnikov družinske medicine močno primanjkuje, kar kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, pediatre pa lahko preštejemo kar na prste ene roke.
Če je v državi slabo, je na Koroškem še slabše
»Zdravstveno varstvo prebivalcev Koroške regije po nekaterih kazalnikih odstopa od slovenskega povprečja. Poudariti je potrebno kronično pomanjkanje zdravnikov na primarnem nivoju, saj je v regiji v splošni oz. družinski medicini zaposlenih bistveno manj zdravnikov od slovenskega povprečja, veliko manj od povprečja je tudi zdravnikov specialistov pediatrov, ki delajo v primarnem zdravstvenem varstvu,« stanje na Koroškem opisuje NIJZ. Čeprav se je število družinskih zdravnikov v zadnjih 15 letih na Koroškem skoraj podvojilo, je pomanjkanje še vedno občutno.
Konkretni podatki kažejo, da je na Koroškem le 26,8 zdravnikov družinske medicine na 100 tisoč prebivalcev, medtem ko slovensko povprečje znaša 48,3 družinskih zdravnikov na 100 tisoč prebivalcev. Še večji odklon od povprečja pa je pri številu pediatrov – teh je na Koroškem 5,6 na 100 tisoč prebivalcev, slovensko povprečje pa znaša 14,6 pediatrov na 100 tisoč prebivalcev.
Po zgoraj navedenih podatkih, pridobljeni iz evidenc NIJZ, mora en zdravnik družinske medicine poskrbeti za več kot 3700 Korošcev. Poleg tega je v regiji podpovprečno število ginekologov, tudi število bolnišničnih postelj je nižje od državnega povprečja. Na drugi strani pa je na Koroškem višja stopnja hospitalizacije zaradi bolezni in poškodb, daljše so bolniške odsotnosti in večja je splošna umrljivost. Slabo stanje na področju zdravstvenega varstva pa se v regiji odraža predvsem v večji nedostopnosti zdravnikov in njihovi preobremenjenosti.
Koroška sicer ni izjema, vsa ruralna okolja v Sloveniji se namreč srečujejo s pomanjkanjem zdravnikov. Mladi zdravniki raje počakajo na službo v središču dogajanja – Ljubljani, Mariboru, Celju ali Kopru; bolj kot majhne zdravstvene postaje so namreč med zdravniki priljubljeni klinični centri in bolnišnice.
NK
