Zaposljivost Korošcev jutri krepimo z razvojem ključnih kompetenc danes

Avtor: Mojca Erjavec

Zaposljivost lahko krepimo z razvojem ključnih kompetenc, med katerimi je podjetništvo. Podjetnost in osebnostna rast koroških dijakov prispevata k razvoju regije.

Za zagotovljeno službo ni več dovolj, da končate srednjo šolo ali si pridobite diplomo. Zaradi hitrih sprememb v tehnološkem razvoju in globalnih gospodarskih trendov je vse težje vnaprej napovedovati, kakšna bo zaposljivost mladih ali otrok ob njihovem vstopu v delovno obdobje. Tudi že zaposleni se soočajo s hitro spreminjajočim se okoljem, odvisnim od naložb in gospodarskih nihanj. Spremembe v zaposljivosti nastajajo zaradi nadgradnje poklicev in delovnih procesov, pa tudi zaradi napredka v tehnologiji in drugačnega vodenja organizacij ter večje razpoložljivosti informacij. Vse to lahko pomembno predrugači pogoje v svetu dela, pripravljenost nanje pa lahko zagotovimo tako, da razvijamo ključne kompetence.

Neformalna znanja na trgu dela vse bolj pomembna, tudi na Koroškem

Današnji zaposlitveni trg vse več pozornosti daje pridobljenim izkušnjam in spretnostim, morda celo več kot formalni izobrazbi, meni dr. Lucija Čevnik, Korošica z bogatim stažem v mladinskem delu ter svetovalka in predavateljica. Strokovnjakinja spodbuja čim več udejstvovanja in razvijanja neformalnih znanj, tudi prek pobud prostovoljstva, podjetništva in aktivne participacije. Dodaja, da so ljudje, ki so bolj aktivni, tudi bolj pogumni in manj boječi, zato se lažje spopadajo z novimi izzivi in spremenjenimi okoliščinami. Po mnenju Čevnikove se zlasti v mladih skriva velik potencial, ki pa jih ga je strah razviti in uresničiti, pri čemer pa jim tudi ni v pomoč negativistično nastrojeno razpoloženje v družbi. Kako jih spodbuditi k večjemu udejstvovanju in učenju novega? Čevnikova opozarja na pomen sodelovanja z mladimi v družbi, saj se še vedno pogosto počutijo odrinjene in preslišane. Sprašuje se, koliko drži rek, da “na mladih svet svoji”, saj bi jih bilo treba bolj dejavno vključiti v vse procese soodločanja in načrtovanja, s čimer bi tudi zagotovili pogoje za njihovo večjo podjetnost.

Ključne kompetence za boljšo pripravljenost na poklice prihodnosti

Več podjetnosti je tudi eno izmed priporočil glede ključnih kompetenc, ki naj bi bile podlaga za uspešno delovanje na trgu dela, hkrati pa učencem pomagajo tudi do osebne izpolnitve v izobraževalnem procesu. Mednje sodijo najprej tradicionalne spretnosti, npr. sporazumevanje v materinščini in tujih jezikih,  digitalne spretnosti, pismenost, osnovno znanje matematike in naravoslovja. Poleg njih pa h ključnim kompetencam štejemo še medpredmetne spretnosti, denimo učenje učenja, družbeno in državljansko odgovornost, samoiniciativnost in podjetnost, kulturno ozaveščenost in ustvarjalnost. Evropska komisija pri spodbujanju teh kompetenc sodeluje z državami EU. Več o tej temi si preberite na spletni strani Evropske komisije (v slovenščini):
https://ec.europa.eu/education/policy/school/competences_sl

Mladi, ki jih je tudi na Koroškem vse manj, poklic izberejo zaradi možnosti zaposlitve

Več različnih, tudi praktičnih spretnosti si pogosto želijo tudi mladi sami. Iz poročila o raziskavi spremljanja zaposljivosti diplomantov srednjih poklicnih in strokovnih šol iz leta 2013  je razvidno, da mladi določeno poklicno pot izberejo ravno zaradi visokih možnosti zaposlitve. Srednješolci se za nek poklic odločajo najpogosteje zaradi zanimanja in dobrih poklicnih možnosti oziroma zagotovljene zaposlitve (slika 1). Vprašani pa so le deloma (slabih 37%) menili, da jih srednja šola zadovoljivo pripravi na delo v poklicu (slika 2).

Med opisnimi komentarji, ki so jih mladi dodali svojim odgovorom, beremo tudi, da v svetu zaposlitve šteje konkretno znanje in spretnosti. Celotno poročilo preberite na: http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Datoteke/evalvacija/2013-14/Spremljanje_zaposljivosti_2013_final.pdf

Da bi izboljšali položaj mladih in njihovo zaposljivost ter obrnili negativne demografske trende, na nacionalnem Zavodu za zaposlovanje predlagajo, naj se pri svetovanju mladim glede poklicne poti opredelijo načini za prepoznavanje kompetenc in veščin. Ko se kompetence posameznika določijo, se lahko uporabijo za posredovanje na prosta delovna mesta. S tem se omogoči boljše ujemanje povpraševanja in ponudbe kompetenc, ne glede na formalno izobrazbo ali znanje. Demografski trendi v Republiki Sloveniji so namreč dokaj neugodni,  že nekaj desetletij se zaradi nizke rodnosti počasi zmanjšuje delež mladih v prebivalstvu (dokument Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Mladi in trg dela iz oktobra 2015: https://www.ess.gov.si/_files/7755/Analiza_Mladi_in_trg_dela_2015.pdf).

Zaposljivost mladih v naši regiji – priložnost za spodbujanje ključnih kompetenc

Med slovenskimi regijami je bil leta 2015 v statistični regiji Koroška delež mladih med vsemi brezposelnimi najvišji v Sloveniji, znašal je 27,5 odstotka. Ta trend zaposljivosti mladih je dolgotrajen. Glede na to, da so razmere razvoja regije odvisne od številnih gospodarsko-geografsko-političnih dejavnikov, lahko s spodbujanjem in negovanjem ključnih kompetenc zagotovimo dolgoročno pripravljenost koroških mladih na te okoliščine. S tem se strinja tudi dr. Čevnik, ki opozarja, da je treba dvigniti glavo iz peska in se soočiti z »novim«. Izzive je torej treba sprejeti, pa četudi le zaradi tega, da se navadimo tvegati. Soočanje z »novim« res ni vedno prijetno, dodaja, so pa izkušnje, kompetence in spretnosti, ki jih pri tem razvijamo, temeljni gradniki naše osebnostne rasti.

Skozi projektno delo in izbirne vsebine razvijajo ključne kompetence koroški dijaki

Tudi v koroških osnovnih, srednjih in višjih šolah se v skladu z evropskimi priporočili in nacionalnimi učnimi programi zavedajo pomena razvoja ključnih kompetenc. Na Gimnaziji Ravne, denimo, poleg tradicionalnih učnih predmetov  krepijo tudi projektno delo in medpredmetno povezovanje. Dijaki se lahko vključijo v interesne dejavnosti ter v okviru obveznih izbirnih vsebin izbirajo med več desetimi raznolikimi dejavnostmi. Na šoli so se leta 2015 s skupino dijakov tretjih in četrtih letnikov podali tudi v podjetniške vode in se udeležili meddržavnega tekmovanja v Berlinu, kjer so bili najbolj uspešni. Ustanovili so svoje podjetje in razvili svoj produkt, mošnjiček za zaviranje zorenja sadja. Ekipa mladih podjetnikov si je pridobila pomembna znanja in izkušnje, ter v svojih vtisih poudarila, da je v modernem poslovnem svetu težko uspeti. Jih je pa ta prva pot v podjetniški svet spodbudila, da  so pogumneje stopili tudi naprej v študijske in poklicne izzive. Ravno to je tisto, kar prevečkrat pogreša tudi dr. Čevnik, ki zagovarja predvsem radovednost, podjetnost in osebnostno rast.

Podjetnost najuspešneje gradimo na dobrih odnosih in v sodelovanju z okolico

Namen razvoja ključnih kompetenc je okrepiti samoiniciativnost in podjetništvo, a tudi družbeno odgovornost. Ob tem dr. Čevnik poudarja pomen socialnih spretnosti, ki so bile dolgo potisnjene nekako na obrobje. Opozarja, da bi se morali nekoliko oddaljiti od miselnosti, ki spodbuja zgolj tekmovalnost, ter se začeti zavedati, da lahko človek dobro in uspešno deluje le kot del skupnosti. Zato moramo negovati tudi ta del osebnosti –  osebnostne in socialne kompetence, ki so bistvene za zdravo in celostno življenje ter vsakovrstne odnose v družbi. Skozi projekte vseživljenjskega učenja, trajnostnega razvoja ter izobraževanja in usposabljanja v najširšem smislu, pa tudi samoiniciativno, lahko tudi Korošci vsak dan dejavno stopamo po poti celovitega osebnostnega in gospodarskega razvoja preko krepitve ključnih kompetenc, ki nas bodo pripravile na poklice prihodnosti.


Mojca Erjavec, magistra evropskih študij, profesorica angleškega in nemškega jezika, uradnica Sveta EU in članica komisij za izbor uradnikov Evropske unije pri Evropskem uradu za izbor osebja, imenovana s strani administracije Sveta EU.

Mojca Erjavec v delovnem okolju.