Za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu dodatnih 65 milijonov evrov

Čakalne dobe so v slovenskem zdravstvu že nekaj časa pereč problem, ki ga je covid kriza še dodatno zaostrila. Zbirni podatkih NIJZ, ki se nanašajo na februar letošnjega leta, kažejo, da največ čakajočih nad dopustno mejo čaka na terapevtsko-diagnostične storitve, in sicer 36.296 oseb, kar predstavlja 39,18 % vseh čakajočih na izbranem naboru ostalih zdravstvenih storitev, ki so predmet mesečnega spremljanja čakalnih dob. Pri prvih pregledih nad dopustno mejo čaka 21.499, kar predstavlja 37,62 % od vseh, ki čakajo na izbran nabor specialističnih ambulant. Zato sta vlada in pristojno ministrstvu v teh dneh tudi reagirala in napovedala dodatna sredstva v višini 65 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob.

Zaradi epidemije so bili nekateri programi začasno ustavljeni, zdravstveno osebje je bilo zaradi pomanjkanja kadra premeščeno na covidne oddelke, čakalne dobe pa so se zato večale. »Ob predpostavki, da novi koronavirus, še posebej novo različico delta, uspešno obvladujemo, verjamem, da lahko mnoge bolnišnice večino prestavljenih obravnav bolnikov v zdravstvu nadomestijo že v drugi polovici tega leta,« je dejal Poklukar. Najučinkovitejši način, da razbremenimo primarno zdravstvo je cepljenje, saj se bomo s tem izognili vnovičnemu prestavljanju obravnav in premeščanju zdravstvenega osebja na oddelke za covid-19.

Covid-19 je v slovenskem zdravstvu podaljšal čakalne dobe.

Poklukar: Izboljšati dostopnost do zdravstvenih storitev

»Zato da bo delo na covidnih oddelkih jeseni lahko potekalo nemoteno in da bodo hkrati vsi zdravstveni programi ostali neprizadeti in delovali v polnih kapacitetah, je nujno, da izboljšamo dostopnost do zdravstvenih storitev,« je dodal.

Z javnim razpisom za zmanjšanje števila čakajočih pacientov nad dopustno dobo želimo na prvo mesto postaviti pacienta in njegovo oskrbo. In nujno potrebno je, da v sistem vključimo vse razpoložljive vire.

Razpis je odprt za vse izvajalce z ustreznimi pogoji, izvajal se bo po tako imenovanem kaskadnem sistemu. Prednost pri razpisu bodo imeli izvajalci v javni zdravstveni mreži; ko bodo te kapacitete zapolnjene bodo na vrsti koncesionarji in nato še ostali, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje.

V sklopu razpisa bo obravnavanih več kot 20 tisoč pacientov, ki bodo na dan objave razpisa uvrščeni na čakalni seznam. Pacienti morajo seveda imeti urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, prvi bodo na vrsti tisti, ki čakajo najdlje.

Lepši časi vsaj za 20 tisoč pacientov

Za izvedbo javnega razpisa in skrajševanje števila čakajočih pacientov nad dopustno dobo se namenja 65 milijonov evrov. To finančno injekcijo je Ministrstvo za zdravje  zagotovilo iz sredstev za dopolnilno zdravstveno zavarovanje in iz proračuna za zavarovance, ki dopolnilnega zavarovanja nimajo. Po besedah državnega sekretarja Cuglja bo v sklopu nacionalnega razpisa obravnavanih več kot 20.000 pacientov.

Poklukar je dodal še: »Čakalne vrste so nedopustno dolge, kar je pred možnim jesenskim valom covida-19 slaba popotnica. Jasno je, da so se čakalne vrste v zadnjem letu podaljšale. Za kardiološki, urološki in revmatološki pregled je denimo pri stopnji nujnosti »zelo hitro« potrebno čakati tudi dva meseca. Temu želimo narediti konec.«

»Želimo poskrbeti, da bo vsak pacient prejel ustrezno zdravstveno oskrbo. Naša glavna skrb in prioriteta je in vedno bo, spoštovanje temeljne pravice vsakega državljana do zdravja. Namreč, na koncu dneva je najpomembnejše prav to, da smo zdravi,« je sklenil Poklukar.