Na včerajšnjemu referendumu so volivke in volivci podprli zakon o drugem tiru. Vlada sicer že dolgo izvaja aktivnosti za uresničitev projekta, vanj so vložili že na desetine milijonov. Ko pa je pred sedmimi leti v državnem zboru tekla beseda o zakonu o razvojni podpori Koroške, pa mu večina poslancev ni bila naklonjena.
2TDK: Osnovni kapital milijon evrov, dokapitalizacija z 20 milijoni
Vlada bo torej ohranila sprejeti zakon o drugem tiru, ki bo omogočal uresničitev enega najdražjih infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Koliko bo projekt dejansko stal, ni povsem jasno, vrednost je ocenjena na slabo milijardo evrov. Vendar po zadnjem televizijskem soočenju nihče od podpornikov ni znal pojasniti vsaj približne številke. Metod Dragonja je celo dejal, da končne cene ni mogoče predvideti do konca projekta. Dejavnosti za gradnjo tečejo sicer že dlje časa, družba za razvoj projekta 2TDK obstaja že več kot eno leto. Osnovni kapital družbe brez kakršnih koli tržnih prihodkov, ki je z ustanovnim aktom zadolžena le za svetovanje državnim naročnikom, je milijon evrov, vlada pa je družbo letos dokapitalizirala še z 20 milijoni davkoplačevalskega denarja.
»Za projekt drugi tir smo že dobili 44,3 milijona evropskih nepovratnih sredstev, prav tako smo se prijavili na razpis za nepovratna evropska sredstva iz programa Instrument za povezovanje Evrope za izgradnjo tunelov. Na tem razpisu smo zaprosili za 163 milijonov evrov, pripravljamo pa tudi vlogo za pridobitev evropskih sredstev iz kohezijskega sklada. Skupaj za projekt drugi tir pričakujemo 250 milijonov evropskih nepovratnih sredstev, kar je več kot četrtina ocenjene vrednosti gradbenih del za izgradnjo drugega tira,« za portal e-Koroška pojasnjuje Nina Oštrbenk z Ministrstva za infrastrukturo RS. »Pričakovana« sredstva nimajo ravno vzpodbudnega pridevnika, za državni proračun in davkoplačevalce bi bila nekoliko bolj varna opredelitev »zagotovljena« ali »pridobljena« sredstva. Kot pa je bilo mogoče slišati na zadnjem soočenju pred včerajšnjim referendumom, pa sploh ni rečeno, da bo 250 milijonov res četrtina vrednosti projekta.
Koliko bo ostalo za 3. razvojno os?
Na drugi strani pa se Korošci že desetletja borijo za naklonjenost mačehovske države, pred sedmimi leti so poskusili celo z zakonom o razvojni podpori. Po predlogu zakona bi Koroška skupno prejela 222,2 milijona evrov, kar je približno petina ocenjene vrednosti 27 kilometrov dolge železniške proge. Predlog zakona, ki je pomoč določal v obdobju med letoma 2012 in 2016, so v parlamentu po hitrem postopku zavrnili. In tako veliki koroški projekti še vedno ostajajo samo na papirju.
Predstavniki ministrstva za infrastrukturo so ob branju intervjuja z Romano Tomc na portalu e-Koroška v uredništvo poslali še svoja pojasnila glede financiranja in evropskih sredstev za 3. razvojno os. Izjave evropskih poslancev precej razburjajo ministrstvo; Romana Tomc namreč ni prva, ki je dejala, da ministrstvo svojih nalog ne izvaja dosledno. To je na Ravnah na Koroškem izjavila tudi Violeta Bulc, ki je ob takratnem obisku dejala, da bi Slovenija že lahko črpala evropska sredstva na račun koroške hitre ceste, vendar za njih sploh ni zaprosila. Ministrstvo za infrastrukturo pa za portal e-Koroška pojasnjuje, da ima Slovenija v tej finančni perspektivi, to je od 2014. do 2020., »v okviru Operativnega programa Evropske kohezijske politike (OP EKP) res na voljo 3,24 milijarde evrov, a je za razvoj cestnega omrežja izven TEN-T omrežja predvidenih le 39,6 milijona nepovratnih evropskih sredstev. Za vsa ta sredstva je Ministrstvo za infrastrukturo RS v okviru priprave OP EKP predlagalo, da se namenijo za izgradnjo 3. razvojne osi, in sicer za 1. fazo 1. odseka Novo Mesto Maline, tj. AC A2 – priključek Osredek. Ta je bil namreč v tistem času že umeščen v prostor in zato z vidika Evropske komisije tudi bolj pripravljen od ostalih odsekov 3. razvojne osi.«
Kakor koli obračamo: Koroški so bile doslej namenjene več ali manj samo prazne obljube, za bližnjo prihodnost se mogoče obeta kaj malega drobiža.
JP
