Koroška je prva izmed 12 slovenskih statističnih regij po deležu visokotveganega opijanja; ta po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) znaša 47,6 odstotka, kar je za 6,7 odstotka več od slovenskega povprečja, ki znaša 40,9 odstotka. Prekomerno oziroma škodljivo pitje alkohola je eden izmed glavnih dejavnikov, ki med prebivalci povzroča psihične in fizične bolezni ter prezgodnjo smrt, prav tako ima alkohol veliko vlogo pri večji stopnji nasilja in pri večjem številu samomorov.
Alkohol kot eden izmed glavnih morilcev Slovencev
Alkohol se v Sloveniji uvršča med enega izmed glavnih »morilcev«, ki ubija mlade in vse tiste, ki bi svojo življenjsko pot še nadaljevali, če se ne bi prepustili alkoholu. Prav tako povzroča več kot 200 bolezenskih stanj, med drugimi je krivec za razvoj nekaterih rakavih obolenj. Ne povzroča pa samo fizičnih obolenj, temveč povzroča tudi psihične težave. Alkohol je namreč vzrok za veliko večino hospitalizacij zaradi vedenjskih in duševnih sprememb, prav tako je posledica alkohola tudi marsikatero samopoškodovanje ali samomor.
[V obdobju 2011–2015 smo imeli v Sloveniji zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov 4361 smrti, od tega 3417 moških in 944 žensk, poleg tega pa še številne primere rakavih obolenj, smrti zaradi vožnje pod vplivom alkohola, samomore in umore v povezavi z alkoholom ipd., kjer je alkohol le eden od dejavnikov tveganja za bolezen ali smrt. Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje, 2017]
Koroška je vodilna regija po deležu visokotveganega opijanja
Koroška je prva izmed 12 slovenskih statističnih regij po deležu visokotveganega opijanja; ta po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje znaša 47,6 odstotka, kar je za 6,7 odstotka več od slovenskega povprečja, ki znaša 40,9 odstotka. Poleg Koroške je problematična celotna vzhodna Slovenija – z zemljevida lahko razberemo, da je skoraj celoten vzhod države nad povprečjem visokotveganega opijanja. Vzhodna Slovenija pa je v primerjavi z zahodno tudi manj razvita in z velikimi razvojnimi problemi.
NIJZ v analizi zdravja po slovenskih občinah izpostavlja tudi problematiko zgodnjega uživanja alkohola, to je pri mladih in mladoletnih osebah. V brošuri Zdravje po občinah 2017 so namreč zapisali, da zgodnejše uživanje alkohola poveča možnosti za poznejše težave z alkoholom. Medtem ko vse več evropskih držav sledi smernicam omejevanja pitja alkohola, pa Slovenija zaostaja pri sprejemanju ukrepov. Ti ukrepi so svojo učinkovitost v praksi že pokazali, med drugim so to uvedba licenc za prodajo alkohola, ničelna toleranca alkohola v izdihanem zraku oziroma alkohola v krvi pri voznikih, prepoved opijanja na javnih površinah, zviševanje cen alkohola in podobno.
Alkohol, revščina, samomori
Tudi po številu samomorov smo v Sloveniji v vrhu, če se primerjamo s preostalimi evropskimi državami. Število iz leta v leto sicer niha, je pa približno podobno številu smrtnih žrtev v prometnih nesrečah. Strokovnjaki na področju psihologije in psihiatrije so mnenja, da gresta število samomorov in stopnja brezposelnosti v regiji z roko v roki. Na Koroškem je brezposelnost nad slovenskim povprečjem, 14 % ljudi živi na pragu ali pod pragom revščine, več kot polovica Korošcev pa težko ali zelo težko preživi s svojimi dohodki (več o tem si lahko preberete na tej povezavi Več kot polovica Korošcev se s svojimi dohodki težko prebija skozi mesec).
Sami minusi torej, ki v nasprotju z matematiko ob seštevanju v nobenem primeru ne prinesejo plusa, temveč samo še večje težave.
