Vloga Korošcev pri osamosvajanju države

Na današnji dan pred 27 leti je bil razglašen rezultat plebiscita in na današnji dan praznujemo praznik dan samostojnosti, ki so mu pozneje dodali še ime dan enotnosti. V teh decembrskih dneh leta 1990 se je slovensko ljudstvo skoraj enoglasno odločilo, da bi raje kot v skupni socialistični državi živeli v samostojni, demokratični republiki. Pri formiranju slovenske države v teh časih so imeli pomembno vlogo tudi Korošci.

Foto: arhiv CVZD (http://www.slovenija2001.gov.si/10let/pot/kronologija/)

»Doma sem tam, kjer je bil Prežihov Voranc.«

Pot, ki je vodila do plebiscita 23. decembra 1990, je bila skozi zgodovino Slovencev dolga in trnova. Veliki finale pa se je začel 7. maja 1990 na prvi konstitutivni seji po prvih demokratičnih aprilskih volitvah v Sloveniji, kjer so stranke Demosa dobile večino delegatov v Družbenopolitičnem zboru in Zboru občin. Zanimivo je, da je prvo sejo začel prav Korošec Ivan Dretnik, predsednik Zbora združenega dela, njegov govor pa je zaradi preprostosti in iskrenosti zanimiv še danes:

»Da boste vedeli, s kom imate opravka, se bom čisto na kratko predstavil. Ivan Dretnik, doma sem tam, kjer je bil Prežihov Voranc, če veste kje. Kmetujem na srednje veliki hriboviti kmetiji, ki ima povprečni naklon 33 stopinj, ukvarjam se z živinorejo, pol mleka, pol mesa. Strankarska pripadnost, če vas zanima, prej nisem bil nikjer, zdaj pa sem pristaš Slovenske kmečke zveze, ki me je tudi kandidirala. Kot delegat sem bil že prej v sedanjem sklicu Skupščine in prav v istem Zboru združenega dela za področje kmetijstva. Zakaj sem pa danes zopet tukaj, morate volivce vprašati. Zastopam pa področja: Maribor Pesnica, Ruše, Slovenska Bistrica in Koroško regijo.«

Poleg Dretnika je bilo v tridobni republiški skupščini kar nekaj koroških delegatov. V najpomembnejšem, družbenopolitičnem zboru, je sedel  dr. Drago Plešivčnik. V Zboru občin je bilo Korošcev nekaj več, to so bili Albin Kac, Ervin Kokošinek, Ludvik Kotnik in Jože Kramer, v Zboru združenega dela pa omenjeni Ivan Dretnik ter Jože Studenčnik.

Miklavževo darilo slovenskemu narodu

6. decembra, na Miklavževo, je potekala 11. skupna seja vseh zborov Skupščine Republike Slovenije, na kateri Korošci sicer niso razpravljali. Pod drugo točko dnevnega reda je bil obravnavan predlog Zakona o plebiscitu, o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Sprejeti zakon je določal, da bo slovensko ljudstvo v nedeljo, 23. decembra, glasovalo o samostojnosti in odcepitvi od skupne države Jugoslavije. Takratni predsednik Skupščine Republike Slovenije dr. France Bučar je zbranim pojasnil, zakaj je potrebna čimprejšnja odcepitev: »Več razlogov govori zdaj za to, da izpeljemo plebiscit, ne da bi čakali na sprejem nove ustave. Vzpostavljanje nove politične in ekonomske ureditve v Sloveniji in Jugoslaviji je steklo prepočasi. /…/ Jugoslovansko gospodarstvo zaradi vpetosti v obstoječi sistem, pa tudi slovensko gospodarstvo, se čedalje bolj približuje kaosu, z nepredvidljivimi ekonomskimi, socialnimi in političnimi posledicami.«

Na današnji dan pred 27 leti so torej razglasili rezultate plebiscita. Ljudstvo je odločilo, da želi živeti v samostojni državi. Za samostojno Slovenijo je glasovalo 1.289.369 volilnih upravičencev, kar je znašalo 88,5 odstotka, nasprotovalo pa jih je komaj 57.800. Dan samostojnosti in enotnosti praznujemo z več proslavami po celotni državi, tudi na Koroškem. Minuli petek je v dvorani Družbenega doma potekala slovesnost, ki so se je udeležili vidni predstavniki osamosvajanja države, slavnostni govorec je bil zunanji minister takratne Demosove vlade Janez Janša. Spominjal se je trnove poti osamosvajanja. Plebiscit 23. decembra je po Janševih besedah najpomembnejši dan slovenskega naroda in dan, ko smo si Slovenci sami.

NK