Več kot 700 milijonov evrov za posodobitev železniškega omrežja, niti evra za Koroško progo

Ministrstvo za infrastrukturo se hvali s projekti na slovenskem železniškem omrežju, Koroška proga pa je zopet izvisela. Kako dolgo se bo nadaljeval mačehovski odnos države do Koroške?

Da je Koroška proga zaradi dolgoletnega zanemarjanja postala infrastrukturni posmeh in sramota Slovenije, smo na portalu e-Koroška že večkrat pisali. Skopi in nemogoči vozni redi in izredno počasni vlaki praktično onemogočajo Korošcem, da bi lahko železnico učinkovito uporabljali. Povprečna hitrost vlaka od Maribora do Prevalj je 42 kilometrov, kar pomeni, da za pot z vlakom iz štajerske prestolnice v Mežiško dolino potrebujemo več kot dve uri.

Katastrofalne so tudi železniške postaje. Postajo na Ravnah na Koroškem so Slovenske železnice že leta 2014 označile kot neprimerno in dotrajano, a spremembe do danes še niso vidne. Postaja je tarča vandalizma, do nje vodi makadamska pot, v bližini ni primernega parkirišča, in še bi lahko naštevali. Za primerjavo in dokaz vzemimo železniško postajo v prvi avstrijski občini za mejnim prehodom Holmec. Pliberška postaja je opremljena s parkiriščem, podhodom za prečkanje ceste, prihode in odhode vlakov prikazujejo digitalni zasloni, na peron pa se pripeljemo z dvigalom.

Na zemljevidu investicij je Koroška obarvana s sivo

»Na posameznih glavnih progah železniškega omrežja so bili s pomočjo sredstev Kohezijskega sklada izvedeni različni ukrepi kot so rekonstrukcija, nadgradnja, modernizacija in elektrifikacija prog, na celotnem omrežju pa je izvedena nadgradnja komunikacijskih sistemov, s katero bo slovensko železniško omrežje interoperabilno s sistemi vseh železniških operaterjev v Evropi,« je zapisano na listu, ki ga je na Twitterju objavil sekretar na MZI Jure Leben. Na dokumentu so zapisane investicije, ki so financirane z evropskimi sredstvi. Zarisan je tudi zemljevid, kjer se lepo in jasno vidi, da so projekti dosegli vse slovenske regije, Koroška pa ostaja od države pozabljena.

Vir: Twitter
Vir: Twitter

Kot je razvidno iz Lebnovih fotografij, je Direkcija RS za infrastrukturo v slovensko železniško omrežje samo s temi projekti vložila preko 700 milijonov evrov, od tega je približno polovico sredstev primaknila Evropa. Vsaka investicija in posodobitev slovenskih železnic je seveda dobrodošla, a ponovno, tako kot pri drugih državnih projektih, Koroško potiskajo na stranski tir. Dejstvo je, da investicij na Koroški progi še dolgo ne bo. Vlada je v letih 2015 in 2016 sprejela dokumenta Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji in Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji, iz teh dokumentov pa je razvidno, da pred letom 2030 pri nadgradnji železniške proge Maribor–Prevalje niso predvidena večja investicijska dela. Trenutni in predvideni potniški promet na tej železnici namreč ne izpolnjuje kriterijev za izvedbo večjih investicij.

JP