Štiripasovnica od Otiškega Vrha do Raven na Koroškem, do Holmeca pa hitreje po dvopasovnici

Predinvesticijska zasnova od Otiškega Vrha do Raven na Koroškem predvideva štiripasovnico s projektno hitrostjo 100 km/h, do MMP Holmec pa novo dvopasovnico s hitrostjo 90 km/h in 70 km/h.

Minuli teden je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec podpisal predinvesticijsko zasnovo oziroma študije variant za novo hitro cesto od Otiškega Vrha do Mednarodnega mejnega prehoda Holmec. Iz DARS-a so nam pojasnili podrobnosti, ki se v podpisani predinvesticijski zasnovi obravnavajo.

Odsek nove državne ceste se prične v Otiškem vrhu in poteka mimo Raven na Koroškem, Prevalj in Poljane, kjer se priključi na obstoječo traso ceste do MMP Holmec. Predvidena skupna dolžina ceste je 17 kilometrov, razdeljena pa je na tri odseke.

Za prvi odsek med Otiškim Vrhom in Ravnami na Koroškem je predvidena štiripasovnica s projektno hitrostjo 100 km/h. Odsek bo zgrajen v dveh fazah; v prvi fazi bi zgradili 3,8 kilometrov dvopasovne ceste, z drugo fazo pa bi dvopasovnico nadgradili s 3,2 kilometra štiripasovnice. Za drugi odsek med Ravnami na Koroškem in Šentanelom je predvidena nova dvopasovnica v dolžini 7,2 kilometra in s projektno hitrostjo 90 km/h. Za tretji odsek od odcepa za Šentanel do MMP Holmec pa je predvidena rekonstrukcija oziroma temeljita prenova obstoječe ceste, kjer je projektna hitrost 70 km/h.

»Vrednost investicije v tekočih cenah je ocenjena na 406.368.928 EUR brez DDV oziroma na 493.393.856 EUR z DDV. Od tega znaša investicija DARS 371.843.930 EUR brez DDV, z DDV pa 451.518.574 EUR. Investicija DRSI znaša 34.524.998 EUR brez DDV, z DDV pa 41.875.282 EUR,« so sporočili z DARS-a in dodali, da viri za financiranje še niso znani. Predvidevajo pa, da bi finančna sredstva lahko zagotavljali iz lastnih sredstev, državnega proračuna, z zadolževanjem in tudi z evropskimi sredstvi. Obravnavani projekt sicer zaenkrat še ni predviden za financiranje iz evropskih sredstev, saj je gradnja prve faze predvidena v obdobju 2026-2030, glavnina stroškov bo torej nastala izven okvira finančne perspektive 2020-2027, še dodajajo na DARS-u. »Investicija je upravičena ob upoštevanju direktnih in širših ekonomskih učinkov, ki jim je potrebno dati večji  pomen pri izgradnji 3. razvojne osi saj gre za razvojni projekt.« zaključujejo.