“Srednjeročno je cilj SAK-a igrati spet za vrh Regionalne lige”

Silvo Kumer je dolgoletni član predsedstva in generalni sekretar Slovenskega atletskega kluba oziroma SAK-a, kot ga poznamo v Sloveniji. Hkrati je odgovoren tudi za center SAK-a v Vidri vasi, kjer bdi nad naraščajem kluba. Visoko funkcijo ima tudi na Koroški nogometni zvezi KFV, kjer je član predstojništva KFV ter predsednik Zvezne in Regionalne lige. Ob ponovni uvrstitvi SAK-a v Regionalno ligo smo z njim opravili daljši intervju.

 

E-Koroška: SAK se je po petih letih znova vrnil v Regionalno ligo. Kaj to pomeni za klub?

Kumer: SAK je bil več kot deset let od ustanovitve Regionalne lige naprej sestavni del te polprofesionalne lige, ki je predstopnja pred profesionalizmom. Izpad let 2015 nazaj v deželno ligo je bil boleč in je trajalo sedem let, da si je klub finančno in športno spet opomogel. V klubu se vsi veselijo, veliko je veselje tudi med navijači in sponzorji.

E-Koroška: Kako je sploh prišlo do možnosti napredovanja, glede na to, da je bil prvak Dellach?

Kumer: Prvak Dellach je že jeseni najavil, da ni organizatorično v stanju igrati v Regionalni ligi. Tako je pravico podviga dobil drugouvščeni, to je bil SAK, ki pa je bil vigredi zdaleč najboljša ekipa.

E-Koroška: SAK je jesenski del sezone odigral pod pričakovanji. Kaj je bil razlog za to?

Kumer: Vzrok za komaj 13. mesto jeseni je gotovo skromni kader, tudi kakovost igralcev ni bila optimalna. Pozimi smo ekipo ojačili, kar se je vigredi tudi poznalo. 

E-Koroška: Spomladi je bilo ravno obratno. SAK je osvojil največ točk, vendar velikega zaostanka ni bilo mogoče nadoknaditi?

Kumer: Zaostanek 19 točk v jesenskem delu prvenstva je bil prevelik za naslov prvaka. Toda prišli smo zelo blizu, SAK je postal vigredni prvak s 7 točkami prednosti pred prvakom, kar je športno zrcalo trenutne ekipe SAK. 

E-Koroška: Regionalna liga je precej močnejša kot Koroška liga. Jasno je, da bo treba moštvo okrepiti?

Kumer: SAK je zamenjal 5 igralcev, ki so po naši oceni močnejši in ustrezajo kakovosti Regionalne lige, v kateri je nekaj ekip z večinoma profesionalnimi nogometaši. Polprofesionalci pa so itak standard v vseh ekipah. 

E-Koroška: Se morda že ve, s kom se bo SAK okrepil?

Kumer: SAK je dobil doslej te igralce: Prince Akpomudia (nekdanji igralec Save Kranj), Aric Haimburger (vratar, Spittal/WAC), Enes Brdjanovič, Hrvoje Jakovljevič (oba VST Völkermarkt). Uradni prestopni rok pa se prične šele 5. julija in traja do 15. julija. V tem času se bo gotovo še kaj premaknilo. SAK je v pogovoru še z zelo zanimivimi igralci.

E-Koroška: Kakšen je cilj v Regionalni ligi?

Kumer: V prvem letu bi bil SAK z mestom v sredini gotovo zadovoljen. Srednjeročno pa je cilj SAK-a igrati spet za vrh Regionalne lige.

E-Koroška: Ali lahko SAK spet zaigra v drugi avstrijski ligi?

Kumer: V avstrijski nogometni zvezi ÖFB obstajajo načrti, da bi reformirali avstrijske lige, ki bi aktualne tri Regionalne lige spremenile v druge lige. S tem bi bili avtomatično v 2. ligi, kar bi ustrezalo ciljem SAK. 

E-Koroška: Dejstvo je, da trenutno za SAK igra le malo koroških Slovencev. Zakaj je temu tako?

Kumer: V prvi ekipi igra trenutno standardno 5 avstrijskih koroških Slovencev, število je bilo tudi že višje. Ostali igralci pa so v prvi vrsti Slovenci s slovenskim državljanstvom, kar za nas ni bistvena razlika, saj ostane podoba ekipe slovenska, pogovorni jezik v ekipi je slovenščina, trener in vodstvo so Slovenci. Torej smo naprej verodostojno Slovenski atletski klub, čeprav so potni listi igralcev z dveh držav.

E-Koroška: SAK se je v zadnjih petnajstih letih skoraj popolnoma preselil v Celovec. Zdi se, da je nekako zgubil stik s Podjuno, tako glede igralcev kot navijačev?

Kumer: SAK je bil ustanovljen leta 1970 v Celovcu od dijakov Slovenske gimnazije. Je bil vedno celovški klub, na drugi strani pa seveda zbirni klub slovenske narodne skupnosti. Ko dijaki Slovenske gimnazije niso več stanovali v dijaških domovih, smo v v Podjuni v Pliberku leta 1992 ustanovili center za mladino, ki ga seveda vodimo še danes. Cilj centra pa je samo zbirati mladino in jo potem vključiti v SAK, ki pride v Celovec v Slovensko gimnazijo.

E-Koroška: Kaj se dogaja s centrom v Vidri vasi? 

Kumer: Center SAK v Vidri vasi pri Pliberku je bil ustanovljen leta 1992 s ciljem na visokem nivoju izobraževati slovensko mladino. To je 25 let dobro uspevalo. V zadnjih letih pa se je struktura nogometa na avstrijskem Koroškem bistveno spremenilo: vrhunska izobrazba je praktično mogoča le še v dveh akadameijah WAC in Austrie Celovec, in tudi vsi talentirano igralci od 13 let naprej „silijo“ tja. Nam tako v Vidri vasi ostani v prvi vrsti bazično delo, pri katerem veliko poudarka damo tudi na slovenščino kot pogovorni jezik in posredovanje narodne zavednosti in ljubezni do slovenske besede. V Vidri vasi imamo še ekipe, ki so v celoti izključno slovenske. Veliko igralcev in trenerjev smo imeli v centru v Pliberku tudi z Mežiške doline. To je športno in jezikovno zelo poživilo naše delo. Odkar pa tudi v Mežiški dolilni nogomet spet bolj živi, ni več dotoka mladine s Prevalj ali Mežice. Škoda. 

E-Koroška: Zakaj se v dejavnost kluba ne vključijo nekateri bivši igralci, kot so npr. Miha Kreutz, Lojze in Simon Sadjak in ostali?

Kumer: Pri SAK je v zadnjih letih igralo nad 1.600 igralcev. Lepo bi bilo, če bi se vsi vključili po karieri v delo klubu. Omenjeni trije se z nogometom ne ukvarjajo več, zato pa so v SAK številni drugi nekdanji igralci, kot npr. v Vidri vasi bratje Buchwald, Nachbar, Kordesch ali v Celovcu Wieserji, Ogrisi. Predvsem pri mladini je treba veliko idealizma, vsak pa tudi ni idealist. In vsega tudi ni mogoče finančno plačati.

E-Koroška: Zakaj je SAK izstopil iz Slovenske športne zveze?

Kumer: Predstave, kaj je naloga ene strešne zastopniške športne organizacije, se med SAK in SŠZ bistveno razhajajo. Pogovori, tudi na posredovanje ministrice za Slovencev po svetu, so pokazali, da imamo povsem različen pristop in poglede, ki niso združljivi in SAK aktualno pot SŠZ ne odobrava.
E-Koroška: Kako se je končal spor glede odhoda vaših mladih igralcev v celovško Austrio?

Kumer: Leta 2020 je trener Marjan Smid (ki je tudi podpredsednik SŠZ) odpeljal celotno ekipo SAK pod 10 let, k celovški Austrii. Austria je po §9 plačala SAK malenkostno nadomestilo, SAK pa je ostal brez celotnega letnika 2009. Razočaranje v SAK je bilo izredno. Medtem se je trener v istem stilu poslovil od Austrije in je po isti poti potoval naprej k WAC. Celovška Austria je protestirala in preverja pravne korake. Kar se tiče odnosa med Austrio in SAK, je prišlo do pogovora, na katerem se je vodstvo Austrije javno opravičilo in priznalo napako. Domenili smo se za sodelovanje, kot prvi znak smo dobili letos brezplačno 6 igralcev letnika 2007. S tem je zadeva z mize, ostane pa seveda grenek spomin na leto 2020. Kaj podobnega v koroškem nogometu ne pomnijo. 

E-Koroška: Ste član predsedstva KFV in predsednik Bundes- in Regionalne lige, kakšne so vaše zadolžitve. Kako ocenjujete delo KFV-a?

Kumer: Moja naloga v KFV je, da tam zastopam interese klubov, ki igrajo v I. Bundesligi ter v Regionalni ligi. V sezoni 22/23 pa vodim tekmovanje celotne regionalne lige. KFV ima s Klausom Mitterdorferjem izredno agilnega in prizadevnega predsednika, ki je tudi na avstrijski ravni zelo priznan. Mislim, da je sposoben še za višje naloge. Koroška nogometna zveza pa ima v celoti gledano gotovo še potenciala za optimiranje. Tako manjka športni in upravni center, kot ga ima npr. NZS v Brdu. Na tem sem trenutno intenzivno dela, predvsem išče KFV zemljišče v okolici Celovca ter finančna sredstva. Gre za milijonski projekt.

E-Koroška: Kakšna je po vašem prihodnost SAK?

Kumer: SAK ima trenutno 283 aktivnih nogometašev in vodimo 25 ekip. Pri čemer je vedno težje najti zadostno število slovensko govorečih mladincev in otrok. Predvsem v Celovcu je težko, ker število Slovencev naravno pada. Asimilacija napreduje v velikih korakih. Zato ima slovenščina v klubu primarno vlogo in se ji bomo še bolj posvetili. Športno pa je cilj, da se etabliramo čim višje in ostanemo naprej viden ambasador slovenske narodne skupnosti.