Sanacijskemu zakonu Celjske kotline nasprotuje tudi ravensko društvo

Društvo Solzice Ravne obsoja predlog zakona o sanaciji Celjske kotline, saj naj bi ta diskriminiral Koroško in koroške otroke postavil v drugorazredni položaj. Varuhinji človekovih pravic so poslali pobudo za enakopravno obravnavo in varstvo pravic prebivalcev onesnaženih območij v Sloveniji.

Kot smo na portalu e-Koroška že poročali, je državni zbor obravnaval predlog zakona o sanaciji Celjske kotline, ki ga je vložila poslanka SMC Janja Sluga. Poslanska skupina SMC z Mirom Cerarjem na čelu je predlog zakona seveda podprla medtem ko na prošnje za pomoč pri sanaciji onesnažene Zgornje Mežiške doline sploh ne odgovarja. Mežiški župan Dušan Krebel, črnjanska županja Romana Lesjak in ravenska območna enota NIJZ so na Cerarja naslovili dopis, v katerem prosijo za dodatna sanacijska sredstva, a Cerar na poslano sploh ne odgovarja.

»Pravica do zdravja je osnovna človekova pravica«

V začetku marca pa je zaradi spornega, neenakopravnega obravnavanja slovenskih regij s strani vlade urgiralo tudi ravensko društvo. Društvo za turizem in življenje – Solzice Ravne so na varuhinjo človekovih pravic naslovili »pobudo za zagotavljanje enakovrednega in enakopravnega varstva pravic pri sanaciji degradiranih okolij in zagotavljanja enakih možnosti razvoja turizma«. Društvo Solzice izpostavlja štiri točke pereče problematike in Nussdorferjevo pozivajo, da pobudo obravnava resno.

V pobudi izpostavljajo, da bi sprejetje zakona pomenilo diskriminatorno reševanje enakih okoljskih problemov, saj se sanacija Zgornje Mežiške doline rešuje s sanacijskim odlokom, medtem ko bi se sanacija Celjske kotline uzakonila. Ob tem se posledično pojavlja tudi velika razlika pri financiranju ene in druge sanacije; v letošnjem letu država, kljub prosjačenju za dodatna sredstva, za sanacijo Zgornje Mežiške doline namenja le 750 tisoč evrov, medtem ko je v predlogu zakona za sanacijo Celjske kotline predvidenih 25 milijonov evrov. »Pravica do zdravja je osnovna človekova pravica, ki je bila v preteklosti zaradi težke industrije pogosto zapostavljena, saj so bili prebivalci in okolje izpostavljeni škodljivim emisijam, kar se odraža na zdravju ljudi, zlasti vsebnosti svinca in drugih težkih kovin v krvi otrok,« so še zapisali Nussdorferjevi in dodali, da so koroški otroci z zakonom o sanaciji Celjske kotline postali drugorazredni državljani.

NK