Rak mori tudi na Koroškem, v EU vsakih devet sekund nov primer raka

Po obolevnosti za rakom, ki je glede obolevnosti in umrljivosti smrtnosti takoj za srčno-žilnimi boleznimi,  Koroška iz slovenskega povprečja izstopa pri raku debelega črevesa in danke ter rakom na pljučih. Leta 2018 je bilo na Koroškem 81 novih primerov raka debelega črevesja in danka na 100 tisoč prebivalcev (na ravni Slovenije 77), novih primerov raka na pljučih pa 73 na 100 tisoč prebivalcev (v Sloveniji 64).  

Obolevnost z rakom je v nekaterih občinah na Koroškem daleč nad slovenskim povprečjem.

Podatki Registra raka RS kažejo, da v zadnjih letih zboli za rakom več kot 14.000 Slovenk in Slovencev, blizu 8.000 moških in več kot 6.000 žensk, umre pa več kot 6.000, približno 3.500 moških in 2.700 žensk; med nami živi več kot 100.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni. Od rojenih leta 2015 bosta do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.

V EU je vsakih devet sekund diagnosticiran nov primer raka. V Evropski uniji za rakom vsako leto zboli 3,5 milijona ljudi. Rak je resna zdravstvena težava, ki bo neposredno prizadela 40 % državljank in državljanov Unije, kar ima velike posledice za evropske zdravstvene sisteme in gospodarstva. Do leta 2035 bi se število rakavih obolenj lahko podvojilo in brez ukrepanja bi rak lahko postal glavni vzrok smrti v Uniji. Vendar je do 40 % primerov raka mogoče preprečiti, zato so možnosti za ukrepanje in zmanjšanje števila rakavih obolenj v EU ogromne. Po umrljivosti za radi bolezni raka je na vrhu EU Madžarska, sledijo Hrvaška, Slovaška in Slovenija, ki pa je pred leti bila tudi že na prvem mestu te neslavne lestvice.

Slovenija je po umrljivosti zaradi raka med državami Evropske unije na četrtem mestu, bila pa so leta, ko smo bili povsem na vrhu.

Zaradi teh zaskrbljujočih podatkov se je sedaj zganila tudi Evropska unija, ki je začela s projektov „Evropski načrt za premagovanje raka: prizadevajmo si doseči več.“ Komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakides je dejala: „Rak je področje, na katerem evropski državljani in državljanke pričakujejo odločne ukrepe. Bolj ambiciozna Evropa je Evropa, ki zna prisluhniti svojim državljankam in državljanom ter poskrbeti za njihovo dobrobit. To je namen evropskega načrta za premagovanje raka – doseči pozitivne spremembe za evropske državljane in državljanke, bolnike in bolnice ter zdravstvene sisteme. Za uspeh načrta je potrebno sodelovanje vseh – državljank in državljanov, bolnic in bolnikov z rakom, deležnikov in akterjev na evropski, nacionalni in lokalni ravni.«

Evropska poslanka in vodja slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v evropskem parlamentu Romana Tomc pa dodaja: »V Evropski ljudski stranki smo predlagali ustanovitev posebnega odbora Evropskega parlamenta, ki bo povezal dobre prakse, vplival na zakonodajno delo in razporejanje sredstev za raziskave. Podprli bomo tudi prizadevanja komisarke za zdravje, Stelle Kyriakides, ki je predstavila načrt za boj proti raku. S tem želimo prispevati svoj delež k večji učinkovitosti pri spopadanju s to zahrbtno boleznijo. Sodelovanje držav članic, strokovnjakov in raziskovalcev na področju preventive, zgodnjega diagnosticiranja in pri podpori obolelim je namreč ključnega pomena!«

Evropski načrt za premagovanje raka bo predstavljen še pred koncem tega leta, ukrepi pa bodo predlagani na vseh ključnih fazah bolezni.

  • Preventivni ukrepi: Preprečevanje je najenostavnejši in najučinkovitejši način za zmanjševanje raka v EU. Med preventivnimi ukrepi bi lahko bili boljši dostop do zdravih prehranjevalnih navad in povečanje precepljenosti, ukrepi za zmanjšanje okoljskih dejavnikov tveganja, kot sta onesnaženost in izpostavljenost kemikalijam, ter raziskave in ozaveščanje.
  • Zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje: Ukrepi za povečanje možnosti boljših rezultatov na področju zdravja z zgodnjim odkrivanjem bolezni bi lahko vključevali povečanje pokritosti ciljne populacije s presejalnimi programi, večjo uporabo digitalnih rešitev in tehnično podporo državam članicam.
  • Zdravljenje in oskrba: Med ukrepi za izboljšanje rezultatov zdravljenja in oskrbe na področju raka bi lahko bili izboljšanje dostopa do visokokakovostnega zdravljenja in uporabe novih terapij, zagotavljanje razpoložljivosti in cenovne dostopnosti osnovnih zdravil ter inovacije in raziskave.
  • Kakovost življenja: Ukrepi za zagotavljanje najboljše možne kakovosti življenja za obolele, preživele in oskrbovalce bi lahko vključevali ukrepe za lažjo vrnitev na trg dela, preprečevanje diskriminacije, zagotavljanje paliativne oskrbe in prenos dobrih praks.