Porast kriminala v Mislinjski dolini

Za sedem odstotkov se je povečalo število kaznivih dejanj na območju Policijske postaje Slovenj Gradec. Največkrat se slovenjgraški policisti srečajo s primeri tatvin.

Nazadnje, ko smo poročali o delu policistov na Koroškem, smo se dotaknili varnosti na cestah in kršenja cestnoprometnih predpisov na območju policijske postaje Dravograd. Danes se bomo dotaknili kriminalitete v sosednji dolini in največjem koroškem mestu. »V letu 2017 je Policijska postaja Slovenj Gradec obravnavala 384 kaznivih dejanj, kar predstavlja 7-odstotni porast,« sta v poročilu Informacija o varnostni problematiki v letu 2017 zapisala komandir policijske postaje Slovenj Gradec Igor Knez in pomočnik komandirja Emil Vogrin. V letu 2016 je bilo kaznivih dejanj na območju PP Slovenj Gradec 357.

V sami občini Slovenj Gradec so policisti v minulem letu obravnavali 200 kaznivih dejanj, kar je 25 manj kot leta 2016, njihova preiskanost pa je bila 51,5-odstotna. Tudi pri preiskanosti beležijo upad, ta je skoraj 10-odstoten. Velika večina kaznivih dejanj je splošne kriminalitete, nekaj pa beležijo tudi gospodarskega kriminala. Med kaznivimi dejanji gospodarske kriminalitete so bili najbolj pogoste poslovne goljufije, ponarejanje denarja, šikaniranje na delovnem mestu, obravnavali pa so tudi ponarejanje listin in kršitve temeljnih človekovih pravic.

Najbolj pogosto policisti naletijo na kazniva dejanja zoper premoženje. Teh so lani obravnavali 132, kar predstavlja 66 odstotkov celotne kriminalitete. Največkrat so obravnavali tatvine, zatajitve, goljufije in poškodovanja tujih stvari. V Slovenj Gradcu ni manjkalo niti izsiljevanje, napad na informacijski sistem, požig in prikrivanje.

Je pa okolje in regija, kar se tiče hudih kriminalnih dejanj, precej mirna in varna. Umorov policisti ne beležijo, med kaznivimi dejanji zoper življenje so obravnavali samo dve hudi telesni poškodbi in šest lahkih. Nasilje največkrat ostane le pri grožnjah. Tu in tam naletijo še na preprodajalce prepovedanih drog – v Slovenj Gradcu so obravnavali štiri primere, primeri omogočanja uživanja mamil pa so bili trije.

NK