Odziv Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev na priporočila Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora glede medijev.
Odziv objavljamo v celoti.
»V Slovenskem združenju domoljubnih novinarjev (SZDN) z zaskrbljenostjo spremljamo delovanje Strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora, saj gre pod krinko boja proti »sovražnemu govoru« v smeri poskusa vladnega nadzora medijev in cenzure vsebin.
»Sovražni govor« ni pravni pojem, ki bi ga bilo mogoče natančno in objektivno opredeliti, zato kot tak ne more biti predmet zakonodaje. Očitno se tudi v strateškem svetu zavedajo, da je »sovražni govor« sociološki pojem, ki ga je mogoče poljubno opredeliti in različno razumeti. Zaradi tako izmuzljivega opredeljevanja je vsak poskus, da bi sovražni govor podtaknili v kazenski zakonik (pojmovanje bi razširili na povzročitev vznemirjanja oziroma zgražanja javnosti), v resnici poskus dodatnega omejevanja temeljne in univerzalne človekove svoboščine – svobode govora.
Nesprejemljivo je tudi, da bi, po pravnici Katarine Bervar Sternad, nekatere primere »sovražnega govora« opredeljevali kot prekrške, ki bi jih kaznovala policija. Tovrstno ustrahovanje in kaznovanje drugače mislečih smo nedavno že doživeli v primeru Romana Vodeba, ki je izrekel ostro in mestoma šokantno kritiko na račun predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Zdaj naj bi po predlogu strateškega sveta to postalo nekakšna stalna praksa, kar pomeni, da bo Slovenija de facto postala policijska država. Kako drugače imenovati sistem, kjer prekrškovni organ arbitrarno odloči, ali je nekdo sovražno govoril proti drugemu? To nima veze ne z demokracijo in še manj s svobodo, na katero se člani sveta tako radi sklicujejo. Zato se nam postavlja vprašanje, ali člani ne vedo, kaj sta demokracija in svoboda ali manipulirajo z zlorabo jezika in pojmov.
Obžalujemo, da pri takih poskusih kratenja svobode govora kot člani sveta ali kot zunanji strokovnjaki sodelujejo tudi (nekdanji) novinarji in uredniki, ki bi morali biti v prvih bojni vrstah za obrambo svobode govora ter prvi, ki so pripravljeni v uporu zoper vladne poskuse cenzure in omejevanja vsebin dati glavo na oblastno tnalo. Žal, tega ne zmorejo, zato so v sramoto profesiji, ki so jo opravljali ali jo še opravljajo. Zakaj tako ravnajo, lahko le ugibamo. Toda kot kaže, so svobodo govora žrtvovali za sebične in kratkoročne ideološke cilje, kar jim prinaša ugodnosti in privilegije; postali so policaji v službi vladne politične opcije, varuhi sistema in pripravljeni na vse zatiralske podlosti v obrambo sedanje vlade. Taka ravnanja bodo imela dolgoročne posledice ne samo za svobodo govora, ampak tudi za svobodo na sploh. Zastrašujoče so tudi ideje sveta, da bi državna odrekla oglaševanje v medijih, ki niso naklonjeni oblasti (dovolj bi bilo mnenje enega, vladi naklonjenega novinarskega društva) ali nameni omejevanja svobode govora na družbenih omrežjih. Svoboda govora je sicer bila skozi zgodovino ves čas na udaru oblasti, Slovenci smo taka omejevanja in ustrahovanja v 20. stoletju že občutili, toda zadnje namere strateškega sveta pod okriljem vlade so brez primera v samostojni Sloveniji.
Vlada RS se brani, da je strateški svet odprl le široko razpravo o teh »zahtevnih« vprašanjih. Toda bodimo zelo jasni. O svobodi govora se ne razpravlja (še najmanj, da razpravo in razmislek s pozicije moči usmerja vlada). Vprašanje svobode govora ni »zahtevno«, je zelo enostavno. Svoboda govora je ali je ni. Vmesne poti ni. Zato Vladi RS predlagamo, da nemudoma razpusti Strateški svet za preprečevanje sovražnega govora in zgodovina ji bo hvaležna.
Za Slovensko združenje domoljubnih novinarjev
Jože Biščak, predsednik
