Odhajanje prebivalstva iz regije je problem, ki ga lahko izmerimo. Enajst od dvanajstih občin na Koroškem se srečuje z negativnim skupnim prirastom prebivalstva.
Na portalu e-Koroška smo že večkrat razpravljali o takšnih in drugačnih razlogih za izseljevanje Korošcev iz regije, bodisi v Ljubljano, druge slovenske kraje ali v druge države. Večkrat smo že pisali, da si Korošci vedno bolj pogosto iščejo službe v Avstriji, kjer so plače in splošen življenjski standard boljši kot v Sloveniji. Konkretnih številk pa se do danes še nismo dotaknili. Te pa so precej zaskrbljujoče.
Čeprav se na Koroško priseljuje vedno več tujcev, o čemer smo pred kratkim že poročali, so selitveni in naravni prirasti še vedno negativni. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) se enajst od dvanajstih občin na Koroškem srečuje z negativnim skupnim prirastom in negativnim skupnim prirastom na tisoč prebivalcev. Kaj to pomeni? Iz regije se izseli več prebivalcev, kot pa se vanjo priseli. To sicer ni nič novega, razlogi so različni: slaba cestna infrastruktura in nepovezanost z ostalo Slovenijo, manj možnosti za zaposlitev izobraženega kadra, slabše plače v primerjavi z osrednjo Slovenijo, pomanjkanje stanovanj – predvsem občinskih, in še bi lahko naštevali.
Edina med koroškimi občinami s pozitivnim prirastom je Muta
Če pogledamo skupni prirast na tisoč prebivalcev vidimo, da najbolj izstopa občina Črna na Koroškem. 8,7 prebivalca manj je imela občina v letu 2016, skupno to pomeni 29 izseljenih prebivalcev. Tesno ji sledita občina Mežica z -7,6 prebivalca na tisoč prebivalcev in Vuzenica z -6,4. Pri ostalih občinah so negativni prirasti manjši od -6, še vedno pa so negativni, kar je daleč od pozitivnega slovenskega povprečja, ki znaša 0,8. Edino na Muti je skupni prirast na tisoč prebivalcev pozitiven, predvsem na račun naravnega prirasta – novorojenci so na Muti povečali število prebivalcev za 22, zato beležijo skupen prirast 25. prebivalcev. Točne številke za vsako koroško občino si lahko ogledate v spodnji tabeli.
Župani se problematike izseljevanja iz njihovih občin zavedajo, poslužujejo se različnih načinov, kako bi ohranili obstoječe prebivalstvo in privabili kakšno mlado družino, da bi se na Koroško priselila. Denimo v občini Ravne na Koroškem, ki ima po podatkih SURS-a skupni prirast na tisoč prebivalcev v vrednosti -3,4, mladim nudijo dodatno pomoč v smislu subvencioniranja stroškov obresti pri najemu stanovanjskega kredita, s čimer lahko enkrat letno prejmejo do 500 evrov subvencije. V Črni na Koroškem so pod tržno ceno ponudili odkup komunalno opremljenih parcel, v Slovenj Gradcu pospešeno gradijo neprofitna stanovanja. Teh dobrih praks ohranjanja prebivalcev v zaostali regiji je precej, učinkovitost le-teh pa bo vidna v prihodnjih letih.
NK
