Zbirka starin zbiratelja Zvonka Toplerja je nadvse osupljiva – od znamk in kovancev do harmonik, smuči ter najrazličnejših predmetov iz različnih zgodovinskih obdobij. Zvonko je svojo zbirko sestavljal že od malih nog in še danes, po šestdesetih letih zbiranja, aktivno išče predmete in dopolnjuje svojo zbirko. V stanovanjski hiši na Lešah, ki jo je skozi pol stoletja spremenil v pravi muzej, nas popelje po svoji zbirki, z najrazličnejšimi zgodbami pa predmetom doda smisel in dušo.
Ob ogledu zbirke Zvonko najprej pokaže vitrino s harmonikami. Celotna zbirka šteje preko sto kosov, najstarejše segajo tudi v 19. stoletje. Med njimi vidimo tudi harmoniko Lubas, delo znanega Korošca Franca Lubasa, ki je harmonike začel izdelovati leta 1888 v Dravogradu. Proizvodnjo je iz Dravograda sprva selil v Slovenj Gradec, po prvi svetovni vojni pa je v Celovcu odprl tovarno harmonik. Ko je bil leta 1933 zanj usoden padec po stopnicah, je posle izdelave harmonik prevzel sin, prav tako Franc Lubas, ki pa je bil po drugi svetovni vojni zaradi sodelovanja z nacisti umorjen s strani slovenskih partizanov. Zvonkove vitrine krasijo številne harmonike iz obdobja druge svetovne vojne, med drugim tudi najmanjša Hohnerjeva, ki naj bi bila izdelana po naročilu Adolfa Hitlerja. Vodja Tretjega rajha je harmonikarskemu podjetju naložil nalogo, da za vojake izdelajo najmanjšo možno harmoniko, ki so jo lahko odnesli s seboj na fronto in si krepili moralo. Zgodbo zna Zvonko povedati o vsaki harmoniki, natančno ve kje je dobil to in ono, prav tako pa je pri ostalih predmetih, ki krasijo in polnijo hišo Zvonka in Slavke skoraj do zadnjega kotička.
Z zbirateljstvom se je začel ukvarjati že v otroštvu, predvsem ga je zanimala filatelija in numizmatika in pa raznovrstni predmeti iz časa Franca Jožefa in Avstro-Ogrske. A ni se omejeval zgolj na omenjene predmete in tematike, skozi desetletja je njegova zbirka postala zakladnica starin najrazličnejših zgodovinskih obdobij.
Poleg tega, da Zvonkova zbirka šteje preko sto harmonik, nepreštevno znamk in kovancev, ogromno zbirko predmetov iz nekdanjega leškega rudnika ter mnogo drugih zanimivosti, se lahko pohvali tudi z edinstveno zbirko smuči, ki je bogata tako številčno kot tudi vsebinsko. Preko 400 parov smuči ga je primoralo v preureditev balkona, saj je za zbirko v hiši zmanjkalo prostora. Najstarejša letnica, zapisana na smučeh, je 1920, preostala zbirka pa je mlajša. Ena izmed dragocenosti zbirke so Šipkove smuči, kvalitetne smuči mežiškega proizvajalca, ki je v Sloveniji in širše postavil temelje in nivo kvalitete izdelave smuči.
Koliko je star najstarejši predmet v zbirki starin, niti ni mogoče natančno določiti, pravi Zvonko. Ob vprašanju pa pokaže prav poseben križ, ki izmed vseh na steni prav izstopa. Na vseh križih je namreč upodobljen še Jezus v takšni ali drugačni obliki, samo en križ pa nima podobe. Ta bi naj bil izdelan v Jeruzalemu in sicer okoli leta 300 oziroma prej, saj pred tem na križih niso upodabljali Jezusa.
Tako kot večina zbirateljev tudi Zvonko za iskanje predmetov največkrat uporabi svetovni splet. Obiskuje pa tudi raznorazne sejme, predvsem v sosednji Avstriji. “A ponudba na sejmih je vedno slabša, vedno manj je kvalitetnih in zanimivih predmetov,” pravi Zvonko. Sam predmetov nikoli ni prodajal ali z njimi trgoval, kar lahko po obsežni zbirki že sami sklepamo. “Marsikdo je že hotel kak predmet kupiti, postavljali so visoke cene, a zbirke nikoli nisem prodajal,” dodaja Zvonko, ki na svoja dolga desetletja zbirateljstva gleda z ljubeznijo in ponosom.
Jon Petek
