Neodkrito poglavje slovenjgraškega župnika Sokliča: zaradi Spolnega vprašanja na sodišče

O slovenjgraškem župniku in dekanu Jakobu Sokliču (1893–1972), njegovi veličini za Slovenj Gradec ter celotno Koroško in Slovenijo, je bilo precej povedanega in napisanega. Še vedno pa se odkrije tudi kaj novega. Nedavno je pri ljubljanski založbi Nova obzorja izšla knjiga dr. Brede Mulec Ponižani in razžaljeni funkcionarji, uradniki in javni uslužbenci, ki v enem poglavju razkriva doslej nepoznano poglavje iz življenja Jakoba Sokliča. Zaradi objavljene kritike za časopis Slovenec se je znašel na sodišču. 

Sokliča je tožila založba Umetniška propaganda

Zelo cenjeni župnik, umetnostni zgodovinar in zbiralec umetnin Jakob Soklič se je znašel v sodnem procesu, ko je v dnevniku Slovenec dne 17. julija 1937 napadel slovenski prevod knjige Augusta Forela Spolno vprašanje, ki jo je izdala takratna založba Umetniška propaganda. V članku pod naslovom Nekaj potrebnih besed Umetniški propagandi je Soklič med drugim zapisal, »da mi Katoliški Slovenci ne smemo pustiti, da bi se taka knjiga širila med narodom! Taka knjiga je naravnost pogubna zanj! Pisatelj je pristaš teorije človeka od opic, udarja čez katoliški zakon kot tiransko dogmo … (…) … zato založba Umetniška propaganda zasluži največji bojkot, Forelova knjiga ne sme v nobeno slovensko družino! Škoda je našega naroda za tako čtivo! O knjigi bo treba še spregovoriti. Proč z njo!«

Založba Umetniška propaganda je zoper Sokliča vložila tožbo v prepričanju, da je prekoračil meje dopustne kritike in se v svojih izvajanjih dotaknil časti ter dobrega imena založnika. Sicer ni znano, kako se je ta pravda na sodišču končala, zanimiva pa je bila že sama obramba Sokliča na sodišču, za katero avtorica knjige pravi, da je pravzaprav pravi polemični esej, ki bi ga v današnjem času lahko objavili kot zelo zanimiv kritični prispevek. In ta obramba se je razlikovala od današnjih, velikokrat precej dolgočasnih sodnih obravnav.

Faksimile odgovora na tožbo založbe Umetniška propaganda zoper Jakoba Sokliča.

Soklič z ostro kritiko nad priznanega švicarskega doktorja

Soklič v Slovencu in na sodišču na dolgo in široko polemizira z avtorjem knjige Spolno vprašanje, posebej na točki, ko Forel na strani 177 zagovarja sodomijo. Zapiše takole: »V tej, ‘najgrozotnejši vseh sodomskih pregreh’, ne moremo s treznega stališča – razen če gre pri malih živalih, za mučenje – videti niti kake grozne pregrehe niti zločina. V resnici je, če gledamo reč s človeškega in pravniškega stališča, v vsakem oziru ena najmanj škodljivih oblik patologične zablode spolnega nagona. Samo človeška fantazija ji je pritisnila sramotni žig ostudne grozote in jo naredila za zločin. Toda prvič ne trpi pri sodomiji z velikimi živalmi nihče škode, niti ne žival sama; drugič se ni treba bati nikakega zaroda in tretjič navadno tudi ne okužitve, kvečjemu, da trpi pri tem okus. Za človeško družbo je brez dvoma boljše, če se kak bebec ali slaboumnež spolno znese nad kakšno kravo, ko pa da s kako žensko zaplodi novega bebca; krava prežvekuje mirno naprej in vse ostane pri starem …«

Seveda, tudi ta zapis je župniku Sokliču dvignil pritisk, in ogorčeno je zapisal: »Ali ni ta pasus grd pasus! Grdo pregreho, ki je bila dolgo časa celo rezervatni greh pri katolikih, ki je tako strogo prepovedana po kazenskem zakoniku vseh držav, to pregreho Forel lepša in popisuje kot povsem neškodljivo človeškemu rodu – ko je vendar evidentno, kam taka pregreha pripelje! Ali ni bila duhovnikova dolžnost, da je ostro obsodil tako knjigo, ki najhujše zablode zagovarja! Najhuje pri tem je, da je knjiga vsem dostopna in jo lahko še mladina dobi v roko!«

Jakob Soklič je v odgovoru na tožbo k svojemu podpisu dodal še “mestni župnik v Slovenjgradcu”.

Novi ponatisi knjige kontroverznega Forela

V knjigi Ponižani in razžaljeni funkcionarji, uradniki in javni uslužbenci je še več odlomkov iz te zanimive polemike Sokliča s tezami švicarskega psihiatra, ki je v svojem času veljal za zelo priznanega in uglednega znanstvenika, njegova dela pa so še danes predmet ponatisov, preučevanja in razprav. Doktor August Forel, ki je z današnjega gledišča precej kontroverzen znanstvenik, je bil do leta 2000 upodobljen tudi na švicarskem bankovcu za 1000 frankov. V svoji doktorski disertaciji ga na dveh mestih omenja tudi Korošica, ginekologinja dr. Gabrijela Simetinger. Danes je po svetu vrsta ponatisov Forelovega izvirnika (Sexual Quuestion je bil prvič natisnjen leta 1903), dostopen je tudi na Kindlu. Forelova knjiga Spolno vprašanje, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 1937, je priljubljena knjiga med zbiratelji, tu in tam je mogoče najti  kak izvod tudi na Bolhi, cena pa sega tja do 25 evrov.

Foto: Koroški pokrajinski muzej

Jon Petek