Na današnji dan pred 29. leti so se pogumni Korošci podali v boj za samostojno Slovenijo

Na današnjidan pred devetindvajsetimi leti so na mejnem prehodu Holmec zadoneli prvi streli v boju za samostojno Slovenijo. 28. junija 1991 pa se je v boju za boljšo prihodnost prelivala kri, ugašala so tudi življenja.

Pogum koroških teritorialcev in miličnikov je ob uspešni obrambi mejnega prehoda prispeval levji delež k samostojni državi, v kateri danes živimo. Ob dvigu slovenske zastave na prvi dan samostojne države so pripadniki JLA trdno poprijeli za orožje, njihov prvi cilj je bil zavzetje mejnih prehodov. Boj za mejni prehod Holmec, eden najpomembnejših bojev za samostojno Slovenijo, se je tako začel 27. 1991 junija, na srečo brez žrtev, naslednji dan, ob koncu bitke, 28. junija, pa so za Slovenijo ugašala življenja.

Jugoslovanska ljudska armada je 27. junija 1991 petnajstim miličnikom na mejnem prehodu Holmec ukazala, da morajo mejni prehod zapustiti. Ker ukazov JLA niso upoštevali, so pripadniki JLA kmalu zatem pričeli streljati na mejni prehod. »Streljali so z rafali, s topom pa so ustrelili v hrast v neposredni bližini mejnega prehoda. Miličniki so po napadu ostali na mejnem prehodu. Prvotnim 15 se je kasneje pridružilo še dodatnih 20 mož iz Slovenj Gradca in Raven na Koroškem. Na samem mejnem prehodu enot TO ni bilo, razporedile pa so se po položajih v okviru širše blokade prehoda,« opisuje Petra Časar v svojem diplomskem delu Prvi strel na Holmcu.

Ko je JLA s topom ustrelila proti mejnemu prehodu, je četa teritorialne obrambe odprla ogenj proti pripadnikom JLA. Streljanje je trajalo približno uro in petdeset minut, opisuje Petra Časar. Nadalje opisuje, da je »okoli polnoči poveljnik čete sodeloval na poveljniškem sestanku na Poljani. Sodelovali so inšpektor Halilovič z milice, stotnik Gorenšek, vodja akcij TO na Holmcu ter stotnik Garnbret, poveljnik protidiverzantske čete. Stotnika Gorenšek in Garnbret sta iz 83. Območnega štaba TO prinesla ukaz o napadu na obmejno stražnico Holmec in skico akcije enot TO. Pooblastila za operativno poveljevanje in koordinacijo je nosil stotnik Maks Gorenšek.«

Med spopadi uničen mejni prehod Holmec. (Foto: Wikipedia)

28. junija, okoli četrte ure zjutraj, je teritorialna obramba razdelila pripadnike v več manjših skupin, eno izmed teh so poslali proti mežiškem mejnem prehodu Reht z namenom zavarovanja smeri Reht – Holmec. Drugi so zasedli položaje v bližini mejnega prehoda Holmec.

Do glavne akcije je prišlo ob 5:30 uri. Pripadniki JLA so pričeli s streli iz obmejne stražnice, TO pa je na napad odgovorila. Streljanje je trajalo približno dve uri, vmes so reševalne ekipe že odpeljale prve ranjence na strani JLA; v tem času je TO prekinila ogenj. »Kmalu po sedmi uri, je do pripadnikov TO prišel gospod I.V., katerega hiša se je nahajala v neposredni bližini obmejne stražnice, z novico, da je okoli karavle vse krvavo in da predlaga pogajanja. Gospod I.V. je do stražnice Jugoslovanske ljudske armade odšel s predlogom TO, da traja prekinitev ognja do osme ure. V tem času naj bi pripadniki Jugoslovanske ljudske armade imeli priložnost, da poskrbijo za svoje ranjence in se povežejo z nadrejenim poveljstvom zaradi pogajanj,« dogajanje v delu Prvi stel na Holmcu opisuje Petra Časar.

Odgovor iz obmejne stražnice je do TO prišel ob 8:10 uri, JLA je spročila, da so pobrali ranjence, a o vdaji se takrat še niso bili pripravljeni pogajati. Prva skupina vojakov JLA se je predala šele okoli 10:30 ure, druga večja skupina pa okoli poldruge ure popoldan. Po tem, ko so v stražnico vstopili pripadniki TO in ko so objekt pregledali kriminalisti UNZ, je na Holmcu zaplapolala slovenska zastava.

»Za svetovne razmere je bil to spopad majhnih razsežnosti, vendar je bil še kako pomemben za Koroško in Slovenijo. Tudi ta zmaga in brezkompromisnost TO in miličnikov je prepričala najvišje avtoritete v strukturah JLA, da Republika Slovenija razpolaga s pomembno silo, ki so jo pred tem odkrito podcenjevali. Sporočilo bojev na Holmcu je prepričalo tudi ostale poveljnike stražnic, da so se predali brez spopadov. Sporočilo, da po takem spopadu ne dovolijo vrnitve JLA na mejo, je bilo eno od vodil slovenski delegaciji na pogajanjih na Brionih.« (Vladimir Prebilič, Damijan Guštin: Boj na Holmcu, 27.–28. junij 1991 in Koroška v vojni za obrambo neodvisnosti Republike Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, 2006)