Ljubljani z eno potezo 300 milijonov evrov, Koroški v treh letih skromnih 54 milijonov evrov

Predsednik vlade Miro Cerar je Mestni občini Ljubljana v lanskem letu obljubil 300 milijonov evrov dodatnega državnega denarja, in zanimivo je, da med preostalimi regijami, občinami in župani po državi ni bilo pretiranih odzivov na to odločitev, kaj šele odločnih protestov. Nedavno je Ministrstvo za finance RS objavilo poročilo o razvojnih pomočeh v letih 2013, 2014 in 2015, v katerem pa je videti, da je koroška regija v teh letih dobivala drobtinice, in še več: vsako leto dobi manj razvojnega denarja.

Favoriziranje osrednjeslovenske regije z Ljubljano

Tudi na regionalnem področju v tej državi velja maksima, da bodo bogatejše regije še bogatejše in revnejše še bolj revne. Koroška regija je leta 2013 prejela 18,6 milijona evrov državne pomoči, kar je v odstotkih pomenilo 3,3 odstotka, 2014. se je ta pomoč povečala na 19,4 milijona ali 3,7 odstotka, v prvem operativnem letu dela Cerarjeve vlade 2015. pa je pomoč padla na 16,3 milijona evrov, kar je v slovenskem deležu pomenilo le še 2,9 odstotka državnih pomoči, ki jih je vlada namenila za razvoj regij.

Tako kot vsa leta nazaj je bilo v absolutnih zneskih tudi 2015. največ državnih pomoči dodeljenih Osrednjeslovenski regiji, ki je prejela skoraj 200 milijonov evrov oziroma kar  35 % vseh državnih pomoči, kar je sicer nekaj manj kot v letu 2014 (205 milijonov evrov oziroma 39%), vendar, kot smo zapisali v uvodu, se Ljubljani obeta še dodatnih 300 milijonov evrov, ne da bi javnost točno vedela, čemu bodo namenjeni, kako so v vladi prišli do te številke, in ali bodo za ta denar kakšni razpisi. Na lestvici državnih razvojnih pomoči ji sledi obalno-kraška regija z 98 milijonov evrov oziroma 17 % vseh državnih pomoči v letu 2015, kar je desetkrat več kot so znašale državne pomoči v tej regiji leta 2014 (9 milijonov evrov oziroma slaba 2 % vseh pomoči). Glavnina pomoči obalno-kraški regiji je bila namenjena za prestrukturiranje podjetja Cimos, za katerega ravno v teh dneh prebiramo, da bo po preštevilnih in nadvse dragih državnih sanacijah sedaj Hrvatom prodan za drobiž.

Koroška padla pod sramotne tri odstotke

Obalno-kraška regija je tudi edina regija, v kateri so se državne pomoči v letu 2015 povečale glede na leto prej. V vseh preostalih regijah je bil 2015. obseg dodeljenih državnih pomoči manjši kot v letu 2014. Najmanj pomoči so prejele notranjsko-kraška (manj kot 1 % vseh pomoči), Posavje, Zasavje ter Koroška (manj kot 3 % vseh pomoči). Največji upad pomoči so poleg notranjsko-kraške regije beležile še jugovzhodna Slovenija in zasavska regija. Slednji je bila 2015. dodeljena tretjina manj pomoči kot v letu 2014.

Za Primorca in Kraševca trikrat več kot za Korošca

Koroška je daleč pod povprečjem tudi glede državnih pomoči na prebivalca. V letu 2015 je po obsegu pomoči na prebivalca regije najbolj izstopala obalno-kraška regija z 864 evri državne pomoči na prebivalca, kar je trikrat več kot je v povprečju znašala državna pomoč na prebivalca v Sloveniji, namreč 272 evrov. Koroška je leta 2015 glede deleža državne pomoči na prebivalca padla nižje kot leto poprej in je ponovno pod povprečjem Slovenije. Več pomoči na prebivalca, kot znaša povprečje Slovenije, je v letu 2015 prejela tudi osrednjeslovenska regija z glavnim mestom Ljubljano (373 evrov), ki vsa leta beleži višje pomoči, kot je povprečje države.

Tak odnos države je ob opevani policentričnosti in enakomernem regijskem razvoju nerazumen, saj se s temi ukrepi razlike samo še večajo. Na drugi strani je parlament pred leti sprejel poseben, tako imenovani Pomurski zakon, ki v primerjavi z drugimi regijami privilegira Pomurje. Druge regije, ki so v še večjih razvojnih zaostankih, takšne pozornosti države niso deležne. Zakon o razvojni podpori pomurski regiji je ta koalicija še podaljševala, v času trajanja zakona pa se je na državni denar prilepilo precej posvečenih posameznikov s kriminalnim ali pravim političnim potnim listom.

Ker je državna malha takšna, kot je, pač za nekatere ostane manj, če si drugi razdelijo več. Z večjim deležem regionalne pomoči regijam v težavah, kamor spada tudi Koroška, bi država lahko zmanjševala razlike med osrednjo Slovenijo in preostalimi regijami, vendar že podatki o delitvi razvojne pomoči kažejo, da za to ni interesa.

Jon Petek