Lahko Koroška postane privlačno in poseljeno podeželje?

Včeraj je na Prevaljah potekalo omizje Pametne vasi na Koroškem. Evropski poslanec Franc Bogovič je z gosti razpravljal na temo poseljenega, obdelanega in privlačnega podeželja.

Evropski poslanec Franc Bogovič, član stranke SLS/EPP, sodeluje pri evropskem projektu pametnih vasi v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj. S projektom pametnih vasi se Evropska unija osredotoča na razvoj, digitalizacijo in urbanizacijo podeželja, kar bi zaustavilo ali vsaj močno omejilo izseljevanje podeželskega prebivalstva v velika mesta. Evropska unija bo v prihodnjem finančnem obdobju za uresničitev ciljev namenila finančna sredstva, za uspešno črpanje teh evropskih sredstev pa so odgovorne lokalne in državne uprave.

Samo s tem bo namreč mogoče doseči, da bo podeželje začelo hitreje zmanjševati razvojni zaostanek za mesti in upočasniti, če ne že ustaviti, notranje migracije v EU, ko se visoko kvalificirani mladi iz manj razvitih regij oziroma držav selijo v najrazvitejši del Evropske unije, je včeraj na Prevaljah omenil Franc Bogovič.

Francu Bogoviču so se za omizju pridružili še direktorica Zdravstvenega reševalnega centra Koroška Marijana Kašnik, vodja slovenjgraškega doma starostnikov Marjana Kamnik, direktor GEN-I Sonce Robert Jelenc, zagovornik trajnostne predelave lesa dr. Franc Pohleven, direktor družbe EUTRIP Primož Praper in prevaljski župan Matic Tasič. Slednji je omenil, da bo težko pričakovana 3. razvojna os pomagala pri razvoju regije in ga pospešila ter da lahko prvo lopato hitre ceste pričakujemo že letošnjega marca. Dodal je, da se bo za gradnjo hitre ceste trudil vse dokler ne bo ta zgrajena do Holmca, to pa bi lahko bilo že v roku tega desetletja.

Podnebne spremembe so realnost, je dejal dr. Franc Pohleven, rešitev preprečevanje ogrevanje ozračja in za prvi korak k brezogljični družbi pa je les. Izpostavil je problem katastrofalnega gospodarjenja države z lesom; hlode iz slovenskih gozdov vozimo v Avstrijo, namesto da bi les predelovali doma. Vsak izvožen hlod je izguba za Slovenijo, je opozoril. Pohlevnovi ideji o gradnji stavb iz lesa se je pridružil tudi Primož Praper, ki je opozoril na neizkoriščen denar Eko sklada za gradnjo lesenih objektov – občine bi po njegovem mnenju morale bolj izkoriščati priložnosti in možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev. Kot primer dobre prakse lesenih objektov pa je izpostavil telovadnico v Mislinji, večnamensko dvorano v Kotljah in mladinski hostel Punkl na Ravnah na Koroškem.

Pot k brezogljični družbi pa ni le na plečih lokalne uprave in države, korak bližje lahko naredi vsak posameznik. Direktor družbe GEN-I Sonce Robert Jelenc je pojasnil, da lahko s sončno elektrarno postanemo energetsko samooskrbni, kar je v zadnjih letih naraščajoč trend. V Sloveniji je GEN-I postavil že okoli 1300 sončnih elektrarn, tako za individualno kot skupinsko in poslovno energetsko samooskrbo.

Vodja slovenjgraškega doma starostnikov Marjana Kamnik je dejala, da se v domu že poslužujejo samooskrbe in sicer s pridelavo vrtnin. Letno pridelajo kar tono zelenjave, sami izdelujejo paštete in ocvirke ter druge izdelke, ki bi jih sicer kupovali. Direktorica ZRCK Marijana Kašnik pa je izpostavila dolge dostopne čase koroških reševalcev, saj je regija razvejana in infrastrukturno podhranjena. Za določene zdravstvene težave morajo paciente voziti tudi izven regije, kar še poslabša odzivne čase in splošno oskrbo nujne medicinske pomoči na Koroškem. Dodala je, da bi bila dobra rešitev koroški heliport, s katerim bi drastično izboljšali odzivnost reševalnih ekip.