Ni treba v Anglijo, Indijo, Pakistan, Avstralijo ali na Novo Zelandijo, da bi spoznali kriket. Že nekaj časa je dovolj igrišče pri Škurniku v Mežici, kjer je ob koncu tedna potekal mednarodni turnir, ki ga je pripravil domači kriket klub, in se je včeraj s finalom zavlekel skorajda v noč. Domala šest ur finalne tekme med ekipama iz Gradca in s Prevalj je trajalo razburljivo dogajanje, zmaga pa je romala v avstrijski Gradec, Prevaljčani so bili drugi, Mežica je osvojila tretje mesto, ekipa iz Beograda pa četrto.
Zaradi kriketa tudi diplomatski spori
Treba je priznati, da je za večino Slovencev kriket še vedno precej eksotičen šport, predvsem zaradi tega, ker so nam tuja pravila, v državah Skupnosti narodov (The Commonwealth), torej v državah Južne Azije, Avstralije, Nove Zelandije in še drugih, pa je to izjemno priljubljen šport. V teh deželah se v kriketu obrača tudi veliko denarja, igralci kriketa pa v posameznih državah spadajo med zvezdnike. Na zelenici v Mežici je bilo v vseh ekipah tudi nekaj Pakistancev; številnim kriket pomeni več kot religija in včasih je bilo med njimi za kakšno točko tudi nekaj hude krvi. Tekme kriketa so v zgodovini vplivale tudi na diplomatske odnose med državami; znan je na primer diplomatski spor med Anglijo in Avstralijo po namernem angleškem ciljanju v telesa nasprotnih avstralskih odbijalcev, kar se je sicer dogajalo že dolga leta nazaj, v sezoni 1932/1933. Kriket lopar in žogica pa naj bi danes združevala, ne razdvajala. Res pa je, da močni udarci in trda žogica vsako leto na ali ob igriščih po svetu vzameta kakšno življenje igralca ali gledalca.
Zdravnik Borut Čegovnik, pionir kriketa na Slovenskem
Na mežiškem mednarodnem turnirju takšnega rivalstva, kot ga lahko vidimo med največjimi kriket državami, ni bilo. V Mežici seveda je bilo tekmovanje, a igre so bile lepe, vzdušje pa prijateljsko. Pionir slovenskega kriketa je Borut Čegovnik, po rodu Mežičan, danes zdravnik v Ljubljani. Na Koroško je prinesel kriket konec leta 1974, ko je bil kot dijak nekaj časa v Veliki Britaniji, stanoval pa je pri družini, ki je bila navdušena nad tem športom. V Mežici so mladci takoj poskusili s kriketom; do leta 1982 so odigrali 17 turnirjev, za tem pa je sledil premor do 2004., ko so Mežičani zopet sestavili ekipo in ustanovili Kriket klub Mežica, ki je v kratki zgodovini slovenskega kriketa še vedno najuspešnejši klub. Sicer pa so v slovenski kriket ligi štirje slovenski klubi, igrata pa tudi še kluba iz Gradca in Zagreba.
»To je naš enajsti turnir, prvi je bil 2007. še na nogometnem igrišču v Mežici, kjer smo morali za odbijališče narediti posebno plastično podlago. Leto dni pozneje pa smo se preselili na današnjo igrišče. Prvič smo imeli na turnirju šest ekip iz Avstrije, Madžarske in Slovenije. Na prvih treh turnirjih so zmagali Avstrijci iz Vrbe, no, na tem zadnjem turnirju pa so spet slavili Avstrijci, tokrat ekipa iz Gradca,« pravi Borut Čegovnik, ki se je tokrat podpisal kot direktor turnirja, hkrati pa je dodal, da bo čez mesec dni pri njih gostovala še kriket ekipa iz Avstralije.
V Srbiji kriket kot projekt migrantske pomoči
Iz Beograda je prišel dr. Haris Deustch, predsednik Kriket federacije Srbije, sicer tudi docent na beograjski filozofski fakulteti in podpredsednik Judovske občine Beograd, ki nam je povedal, da je kriket v Srbiji v porastu. Imajo kriket ligo in okoli 2500 igralcev, vse več pa je mladih, ki se zanimajo za ta šport. Vladimir Ninković, prav tako igralec kriketa, generalni sekretar Kriket federacije Srbija, sicer pa prevajalec, je dodal, da imajo v njihovi državi tačas tudi poseben projekt, ki ga delno financira Evropska unija oziroma srbski Komisariat za begunce. V Srbiji je 17 migrantskih centrov, kjer je večinska populacija iz držav, kot so Afganistan, Pakistan, Šrilanka, Nepal in Bangladeš, v katerih je kriket zelo priljubljen. V Beogradu in Somborju so v migrantskih centrih že pričeli s treningi kriketa. Na način migrante vključijo v okolje z domačim prebivalstvom, poleg tega pa se osredotočijo na igro in za trenutek pozabijo na vse preostale težave.
JP
