Koroški župani opozarjajo: Cene gradnje pri obnovi Koroške so ‘mafijske’ in so šle v nebo

Slovenian Business Club-SBC je včeraj gostoval na Koroškem. Podjetniki so se v Mladinskem kulturnem centru Slovenj Gradec srečali s koroškimi župani. V ospredju regijskega obiska, dvanajstega letos, so bile aktualne teme povezovanja za hitrejši razvoj lokalnega okolja, izmenjave dobrih praks in informacij, decentralizacije, privabljanja mladih v lokalna okolja ter javno zasebnih partnerstev, ki lahko pripomorejo k napredku in blaginji. 

Koroški župani in podjetniki so se na srečanju SBC Koroškem strinjali, da Slovenija potrebuje regije, večjo decentralizacijo, ugodnejšo davčno politiko in učinkovitejšo digitalizacijo. Korošci si želijo tudi ukrepov za privabljanje mladih podjetnikov, Slovenija pa bi se lahko pri dobrih praksah, kako pomagati podjetnikom, zgledovala po sosednji Avstriji.

Kot je dejal predsednik SBC Joc Pečečnik, so »regije glede na število občin, ki jih imamo v Sloveniji, pravi odgovor na potrebo po bolj usklajenem razvoju Slovenije. Od Domžal do Slovenj Gradca se ne moreš pripeljati, ne da bi ti trikrat telefona ‘ven vrglo’. Take zadeve so malenkosti, ki pa vplivajo na življenje in ne potrebujejo malo napora, da se uredijo.«

Prenos pristojnosti z države na regije in občine je nujen. Tu blizu je Avstrija, kjer vidimo, da to funkcionira.”

Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, je dejal, da je prostorsko načrtovanje v Sloveniji preveč zapleteno in preveč dolgotrajno.

»Na tak način izgubljamo vsi. Zahvaljujem se vsem, ki tukaj ustvarjajo in delajo. Dostopnost je katastrofalna, plačujemo pa enake davke kot vsi ostali v Sloveniji. Tretja razvojna os bo na Koroškem zagotovo pomagala pri razcvetu podjetništva. Zanimanja za podjetništvo je veliko, ampak trenutno smo zaradi infrastrukture manj konkurenčni. Želimo si, da bi miselnost odločevalcev spremenili in pomagali rešiti ključne težave Koroške. Koroška potrebuje podjetnike za premostitev vrzeli, ki so jo povzročili propadi nekdanjih velikih podjetjih.«

Romana Lesjak, županja Črne na Koroškem, upa, da se bo telefonski signal na območju vzpostavil v doglednem času. »Če so cestne povezave do Slovenj Gradca katastrofalne, so do Črne katastrofa od katastrofe. Pri nas imamo nekaj prostorskih omejitev, zaradi česar nismo tako zanimivi za investitorje. S podjetniki je treba iti z roko v roki, zato vsakemu, ki želi ustvarjati v njih, pomagamo. Letos smo načrtovali odprtje prve obrtne cone v občini, ki pa so jo poplave odplaknile. Zdaj delamo nove poplavne študije.«

IMG_6640 -- crpš.jpg

Malih podjetnikov si v kraju zelo želijo, saj je to najboljše jamstvo za razvoj. Potrebujemo samo samo 9 kilometrov tunela od Črne do Šostanja. Malo za šalo, malo zares. 

Podžupan občine Raven na Korošekm Peter Sočko se je predstavil v dvojni vlogi, kot župan in kot podjetnik. »Največji zaposlovalec pri nas je železarna, ki ustvarja velikost delovnih mest. Je pa naš cilj čim več malih in srednje velikih podjeti z delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo.«

Kot je dejala Denise Kramljak, lastnica podjetja Nieros Metal in članica SBC, tretja razvojna os ne bo rešila vseh koroških težav, država bi bolj pomagala, če uredila lokalne povezave med občinami. »Vsi prispevamo v isti žakelj, dobimo pa ven različno. Cene gradbenih storitev so nemoralne, tu vidim veliko potenciala za našo državo in našo regijo. Javno porabo bi pomagal racionalizirati cenik javnih del.« Joc Pečečnik je ponudil svoj pogled na regije, ki so po njegovem prepričanju nujne in jih močno podpira: »Slovenci smo nagnjeni k drobljenju. Zato regij še nimamo. Na deklarativni ravni smo vsi za regije, dejansko pa jih ne želimo, ker bi to pomenilo kup sprememb, tudi manj prijetnih.«

PREDLOGI REŠITEV

Prilagoditve davčne zakonodaje

Po besedah Sama Jeniča iz podjetja MG Rohr in člana SBC, je velika težava pridobivanje kadrov. »5000 ljudi je šlo med letoma 2012 in 2015 delat v Avstrijo in se niso več vrnili. Zakaj ne bi tega trenda obrnili? Ni veliko potrebno narediti. Z malimi prilagoditvami davčne zakonodaje bi nam lahko uspelo.«

IMG_6657 -- crop.jpg

Mladi strokovnjaki naj začnejo svoje poslovne zgodbe na Koroškem

Tilen Klugler je spomnil na lansko neljubo zgodbo Adienta, ko je bilo odpuščenih 400 ljudi, kar pomeni 400 družin. »Dolgo sem razmišljal, katera panoga bi bila prava za Koroško. Z lastnikom praznih prostorov smo se dogovorili za odkup nekdanjih pisarn. Prostore smo dali mladim iz IT panoge. Potem so se za iste prostore zanimali v Novartisu. Zato danes spet iščemo nove prostore. Nimamo še proizvodnega inkubatorju. Spomladi ga bomo vzpostavili v naši podjetniški coni, na 2000 kvadratnih metrih.«

Imamo edino slovensko fakulteto za polimere. Z njimi se dogovarjamo za to, da tukaj izobražujejo kadre in jim tukaj jim tudi damo prostore za poslovni začetek. Mislim, da je to prava pot.”
Tilen Klugler

Država naj določi cenik javnih del za popoplavno obnovo

Romana Lesjak podpira predlog Pečečnika, da država določi cenik javnih del, vezanih na poplavno obnovo. »To, kar se zdaj dogaja z gradbinci, je odiranje ljudi. Naši kraji se manjšajo. Črna je imela včasih 5000 prebivalcev, danes jih imamo še dobrih 3000. Veseli smo vsake nosečnice. Decentralizacija je najmanj 20 let v zamudi. Ni pa nobene politične volje.«

Eno ministrstvo na Koroško

»Naj preselijo sem eno ministrstvo. Najbrž bo hitra cesta takoj zgrajena,« je dejal Tilen Klugler.

Digitalizacija, ki bo učinkovala

Joc Pečečnik: »Stotine milijonov smo že vložili v digitalizacijo javne uprave, zaposlenih pa je vedno več. To je absurdno.«

Zgledovanje po Avstriji: dobre poslovne zgodbe podpirajo

»Ko sem v Avstriji pred leti za svoje podjetje urejal eko subvencijo, sem doživel, kaj pomeni, ko ti država pomaga. Vloga, ki sem jo oddal, ni bila popolna, ker pa je bilo razvidno, da smo se trudili in da imamo dobro poslovno zgodbo, so nam nekaj napak v njej oprostili in nas podprli.«

Denise Kramljak je prepričana, da je treba obrniti logiko razmišljanja. »Država in lokalne skupnosti so zaradi državljanov, ne obratno.«

Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak je od SBC in fundacije Rdeča žoga prevzela 25 tisoč evrov pomoči za pet koroških družin, ki so jih prizadele poletne poplave.