Ko pranje denarja v Sloveniji resno skrbi tudi Bruselj

Daljnega leta 2000 in 2001 je bilo v medijih razkrito pranje denarja v Novi KBM in tamkajšnji koroški podružnici v Dravogradu. V pranje denarja je bilo vpleteno vodstvo banke, ki je bilo takrat v državni lasti,  in koroški podjetnik ter nagrajenec Gospodarske zbornice Slovenije Janko Zakeršnik. Primer pranja denarja v NKBM je raziskoval takratni novinar Miro Petek. Policija je sicer sprožila neko preiskavo, vendar se ni zgodilo nič.

Pranje denarja in mednarodni terorizem

To je bil eden od prvih medijsko razkritih primerov pranja denarja v Sloveniji, na Koroškem doslej tudi edini, ker pa organov pregonov očitno ta problematika ni pretirano zanimala in ni bilo policijskega in sodnega epiloga, se je po tej koroški aferi  finančni kriminal  povezan s pranjem denarja v Sloveniji samo še širil. Pojav je danes neprimerno širši in večjih razsežnosti, kot je to mogoče zaznati v javnost oziroma iz policijskih ali sodnih evidenc. Z veliko meri gotovosti pa bi lahko trdili, da primer Nove KBM in Janko Zakeršnik in njegov Eurocity tudi ni edini, ki se je zgodil na Koroškem.  Vladajoča slovenska politika je podelila imuniteto svojemu krogu prvorazrednih podjetnikov, ki so ostali nedotakljivi in zato se je pojav pranja denarja v Sloveniji po tem razkritju na Koroškem le še širil. Namreč, poslano je bilo jasno sporočilo, da se nedotakljivim v polju pranja denarja ne bo nič zgodilo.

Kot je znano, pranje denarja se dogaja, kadar osebe ali institucije denar ali premoženje, ki so ga pridobili s kaznivimi dejanji, skušajo s pranjem prikriti ali zakriti njegov izvor. Ta denar pravilom izvira iz predhodnih kriminalnih dejanj.  Ko je denar »opran« in njegov izvor ni več viden, ima ta denar vse lastnosti legitimno pridobljenega premoženja. V zadnjem času pa je pranje denarja na svetovni ravni tesno povezano tudi z mednarodnim terorizmom. Terorizem se financira z denarjem kriminalnega izvora.

V času samostojne Slovenije pa je bil gotovo najbolj razvpit primer pranja iranskega denarja  v državni NLB. Oprana je bila milijarda evrov iranskega denarja v času, ko so veljale za Iran sankcije tako na ravni OZN kakor tudi na ravni evropske unije. V slovenskem parlamentu  je bila v prejšnjem sklicu zaradi bančnega kriminala ustanovljena tudi preiskovalna komisija, sloves o slovenskih bančnih pralnicah denarja pa je odmeval vse do evropskega parketa.

          Romana Tomc pripeljala slovenski bančni kriminal do Bruslja

V mandatu evropskega parlamenta, ki se te dni končuje,  je poslanka SDS Romana Tomc delovala tudi v odboru PANA, ki se je ukvarjal z davčnimi utajami in pranjem denarja na svetovni ravni. Ravno v času odkritja davčnih oaz in utaj v primeru Panamskih dokumentov, po katerih je tudi dobil ime ta začasni odbor Evropskega parlamenta, pa je v Sloveniji prišlo tudi do odkritja pranja denarja v NLB. Na eno od sklepnih sej parlamentarnega odbora PANA so uvrstili tudi pranje iranskega denarja v NLB, banki v državni lasti, ki je bila prestreljena z bančnim kriminalom in nekajkrat sanirana z denarjem slovenskih davkoplačevalcev.

Eden izmed največjih finančnih škandalov v zgodovini Slovenije je dobil svoj politični epilog  v Evropskem parlamentu 28. novembra 2017 v Bruslju, ko so na  pobudo poslanke Romane Tomc obravnaval primer pranja iranskega denarja v NLB. Odbor PANA in seje tega odbora so vseskozi požele veliko medijskega zanimanja. Predsednik odbora poslanec Werner Langen je po zaključku obravnave primera #IranNLBgate podal jasno sporočilo, da se je pranje denarja v NLB zgodilo in hkrati pozval slovenske institucije, da zadevo preiščejo. Kako danes Romana Tomc komentira to dogajanje v Bruslju in posledice te odmevne razprave?  Posebej za medijski portal www.e-koroska je povedala:

«Prepričana sem, da je tudi razprava na preiskovalnem odboru PANA pripomogla k temu, da Evropska komisija ni odstopila od zahteve prodaje NLB. Prvi korak pri prodaji je banke je bil tako kljub velikim odporom realiziran. Žal pa ni nobenih informacij, ali se na področju preiskave pranja denarja v NLB sploh kaj dogaja in če se, v kakšni fazi je preiskava. Slovenski davkoplačevalci, ki so večkrat sanirali NLB, si zaslužijo vedeti, kdo se je okoriščal na njihov račun. Dokler bodo takšni primeri pometeni pod preprogo, namesto, da bi odgovorne dosegla roka pravice, ne moremo reči, da v Sloveniji pravna država deluje.«

JP