Mestna občina Slovenj Gradec je objavila rezultate vzorčenja rastlin, tal in zraka ob škropljenju hmelja, ki ga je v letos avgusta, po naročilu Mestne občine Slovenj Gradec, izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano.
Pred dvema letoma se je del lokalne skupnosti v Slovenj Gradcu organiziral v civilno iniciativo, kjer izražajo skrb za zdravje in okolje. Problematizirali so dejstvo, da se hmeljišča v Mislinjski dolini vsako leto bolj širijo in bližajo urbanim naseljem. Dosegli so, da je Mestna občina Slovenj Gradec financirala monitoring zraka pri Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano v Mariboru.
Monitoring je pokazal, da prebivalci v bližini hmeljišč niso izpostavljeni nevarnim snovem. »V vzorcih tal iz vrtov (Podgorje 64 e in kontrolni točki: Ozare 20 in Pameče 136) nismo detektirali ostankov pesticidov. V vseh vzorcih tal smo zaznali baker, višja koncentracija bakra je bila ugotovljena v tleh na kontrolnih točkah (Ozare 20 in Pameče 136) in nižja koncentracija bakra v tleh na naslovu Podgorje 64 e. Izmerjene koncentracije bakra na vrtovih pripisujemo naravnim vsebnostim bakra v tleh in ne presegajo imisijske mejne vrednosti (60 mg/kg s.s.) iz Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur.l. RS, št. 68/1996 in 41/2004),« je zapisano v Poročilu o izvedeni nalogi Vzorčenje in analiza tal kmetijskih pridelkov v okolici hmeljišč. Tudi v vzorcu iz vrta na naslovu Šmartno 21a niso našli ostankov pesticidov, je pa prisoten baker.
Opravili so tudi analizo zraka, kjer je »ocena inhalatorne izpostavljenosti za naključno prisotne in za prebivalce, ki se nahajajo v neposredni bližini hmeljišča, pokazala, da vrednost 100 % izpostavljenosti še zdaleč ni bila dosežena tako za odrasle kot otroke, tudi če upoštevamo, da se ta aktivna snov pojavlja v zraku v izmerjenih koncentracijah še 24 ur po škropljenju.«
V poročilu so poudarili, da se posledice škorpljenja oziroma uporaba fitofarmacevtskih sredstev v tleh z leti nalagajo, zato so rezultati meritev odraz dogajanja v več letih in ne odraz zadnjega oz. zadnjih škropljenj. V primeru bakra pa odločilno vpliva naravna vsebnost bakra v tleh in je zato prispevek uporabe FFS težko opredeljiv.
»V kolikor bo občinski svet izrazil zahtevo po tovrstnem nadzoru, bomo takšne meritve še izvajali.«
»Rezultati so pokazali zelo majhne vsebnosti škropiva pri zanosu, v splošnem pa so meritve pokazale, da vrednosti ne odstopajo od standardiziranih oziroma da so v določenih primerih bistveno nižje od dovoljenih. Laično lahko ugibam, da bi bili ti rezultati gotovo drugačni, če bi pridelovalci uporabljali drugačno škropivo, ali če bi monitoring izvajali v kakšnem drugem obdobju sezone pridelave hmelja in dlje časa. Vsekakor ni razloga, da tokratnim rezultatom meritev ne bi zaupali. Zanimalo nas je tudi, koliko škropiva se ob zanosu pri škropljenju nalaga v okolici hmeljišč in iz rezultatov smo lahko ugotovili, da zelo malo, vsekakor v mejah predpisanih vrednosti. Poudarjam pa, da je šlo pri merjenju za zelo kratko obdobje izvajanje meritev ter da bi le z daljšim in bolj sistematičnim nadzorom lahko prišli do podatkov, ki bi lahko bili ustrezna osnova za trajnejše ukrepe za varovanje okolja,« je povedal župan Slovenj Gradca Tilen Klugler.
»Želim poudariti, da smo monitoring izvedli zato, da se v mestni občini prepričamo, v kakšnem okolju živimo. V tem duhu pričakujem morebitne prihodnje pobude tudi za meritve ostalih potencialnih onesnaževalcev, trde delce v zraku, druge poljščine ipd. in v kolikor bo občinski svet izrazil zahtevo po tovrstnem nadzoru, bomo takšne meritve še izvajali,« pravi Klugler in dodaja, da bi si želel, da k izvajanju tovrstnih meritev čimprej pristopi tudi država, saj bi s tem prihranili stroške občinam.
