Geopark Karavanke z novimi prostori in dvema velikima evropskima projektoma

Geopark Karavanke je glavna vez čezmejnega sodelovanja petih slovenskih in devetih avstrijskih občin ter povezovanja zasebnih ponudnikov turističnih atrakcij na obeh straneh Koroške. Je glavni up in izjemna priložnost, da se na Koroškem ponovno prebudi turistična ponudba v še večjem obsegu, kot smo ji bili priča pred desetletji.

Pomembnosti Geoparka Karavanke za regijo na obeh straneh meje se zavedajo vse vključene občine, kot izjemno pomemben akter pri razvoju turizma na južnem Koroškem jih vidi tudi dežela Koroška. Z dvema evropskima projektoma pa trenutno načrtujejo obogatitev ponudbe pohodništva, izletništva in kolesarstva ter povezovanje vseh danosti in zanimivosti območja v celoto. V okviru dveh evropskih projektov INTERREG NaKult in Obzorje 2020 RURITAGE je Geopark Karavanke minuli teden odprl vrata novih prostorov v nekdanji Ljudski šoli Št. Lipš ob Ženeškem jezeru. Šola, katere ravnatelj je bil med letoma 1985 in 1998 tudi pisatelj Florjan Lipuš, je leta 2013 zaprla svoja vrata, 11 učencev pa se je priključilo šoli v Žitari vasi. Uradni sedež Geoparka Karavanke ostaja v Železni Kapli, kjer je tudi zanimiv in interaktiven informacijski center, novi prostori v Žitari vasi pa bodo služili kot upravljavski center.

Romanje na goro sv. Eme

Z junijem 2018 je Delovna skupnost Geopark Karavanke partner v novem, 4-letnem projektu Obzorje 2020, z akronimom RURITAGE, ki v  ospredje postavlja ravno bogato dediščino podeželskih območij – kulturno in naravno, ki jo lahko uporabimo kot gonilo trajnostnega razvoja. V okviru projekta je bilo določenih 6 različnih področij, to so romanje, lokalna hrana, migracije, umetnost in festivali, odpornost ter pokrajina, ki predstavljajo potencial za razvoj podeželskih območij.

»Znanje, ki se je zgradilo v 13 projektnih partnerjih – vzornikih in se bo dodatno razvijalo v okviru projekta, bo preneseno v 6 projektnih partnejev t. i. replikatorjev, po celotni Evropi, ki bodo posnemali njihove dobre prakse. Geopark Karavanke je bil izbran za področje romanja, zahvaljujoč svoji ohranjeni, več-tisoč let stari romarski tradiciji na gori Sv. Eme v Globasnici,« pojasni Darja Komar iz Delovne skupnosti Geoparka Karavanke.

Gora svete Eme je predgorje Karavank z nadmorsko višino 840 metrov. Arheološke najdbe na gori kažejo, da je bilo tam svetišče že v devetem stoletju pred našim štetjem. Tudi pozneje, v času Rimskega cesarstva, so prebivalci iz doline prihajali na goro in obiskovali svetišče. Izkopanine kažejo na to, da sta pred 1500 leti na gori nastali dvojna rimokatoliška in dvojna vzhodnogotska cerkev, gora pa je postala pravi romarski kraj, saj so sveti ostanki svetnikov uživali posebno občudovanje.

»Vse projektne aktivnosti se bodo izvajale pod naslovom »Davna tradicija in sodobni svet ob romarski poti na Goro Sv. Eme (Hemmaberg)«, v okviru projekta pa bomo posnemali dobre prakse Marijine romarske poti (Mária Út) v Romuniji in Jakobove poti (Camino de Santiago) v Španiji,« pove Darja Komar.  Glavni cilj projekta je torej krepitev trajnostnega razvoja podeželskih območij s pomočjo njihove edinstvene kulturne in naravne dediščine.

Sledijo trendu pohodništva, ki pri nas in v svetu narašča

Projekt INTERREG NaKult pa zajema oblikovanje daljinske pohodne poti okoli geoparka, ki bo dolga okoli 300 kilometrov, razdelili pa jo bodo na 12 do 14 dnevnih etap. S tem sledijo trendu pohodništva, ki pri nas in v svetu stalno narašča. Projekt združuje osem partnerjev iz Slovenije in Avstrije in sicer poleg Geoparka Karavanke še občine Dravograd, Črno na Koroškem, Prevalje, Ravne na Koroškem in institucije RRA Koroška – Regionalna razvojna agencija za Koroško, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave – OE Maribor ter Društvo Kulturni Dom Pliberk/Bleiburg. Skupna vrednost projekta znaša 1,9 milijona evrov, vključeni v projekt pa že izvajajo nekatere aktivnosti.

JP