Poplave v Dravski dolini izpred petih let še vedno niso pozabljene, odgovornosti za zdaj ni prevzel še nihče. Katastrofo naj bi bilo mogoče preprečiti, zato je na slovenskih sodiščih vloženih mnogo tožb proti avstrijskemu Verbundu, od katerega visoko odškodnino zahteva tudi Občina Dravograd.
Dravograd s tožbo nad avstrijske hidroelektrarne
S prvim narokom na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu začenjajo s pravnim procesom Občine Dravograd proti Verbundu, avstrijskemu upravljavcu hidroelektrarn na Dravi v Avstriji. Dravograd od avstrijskih hidroelektrarn zahteva dober milijon evrov odškodnine za nastalo škodo, ki jo je povzročil rekordni tok Drave v občini. V pičlih 12 urah je Drava uničila domove več družinam, poplavljene in uničene so bile hiše, stanovanjski bloki, igrišča, ceste, mostovi, med drugim je bila poplavljena tudi dravograjska policijska postaja. Poleg hudega neurja je vzrok tudi spust prevelike količine vode iz akumulacijskih jezer v Avstriji; za slednje je odgovoren Verbund, ki pa vse očitke zavrača – krivdo valijo na slovenske hidroelektrarne.
Drava ima sicer ob normalnih dnevih, tudi ob majhni količini padavin, pretok med 300 in 500 kubičnih metrov na sekundo. Tistega usodnega novembrskega dne pa so na nekaterih predelih zabeležili kar 3000 kubičnih metrov na sekundo, kar je zgodovinsko visoka številka; zadnjemu podobnemu pretoku smo bili priča pred 50 leti.
Verbund se na vso moč otepa krivde in toži Slovenijo
V Celovcu so celo vložili negativno ugotovitveno tožbo proti Republiki Sloveniji, s katero se želijo izogniti slovenskim očitkom, da so krivi za nastalo škodo od Dravograda pa vse do konca Štajerske. Negativna ugotovitvene tožba lahko zmeša štrene slovenskim tožnikom, predvsem pa podaljšuje sodne postopke proti njim, kar nekateri mediji opredeljujejo za glavni razlog te tožbe v Celovcu. Če slovensko sodišče prepozna Verbund za krivega, celovško sodišče pa ugodi Verbundu, Slovenija ne bo mogla izvajati ukrepov proti Avstrijcem, ker je Verbund vložil tožbo proti Sloveniji prej kot pa Slovenija proti Verbundu. Krivda je po avstrijskem mnenju na slovenski strani, kot razloga pa navajajo slabo vzdrževano strugo in pretok reke Drave.
Dravograd pa ni edina občina ob reki Dravi, ki toži Verbund. Tudi razne gospodarske družbe in posamezniki krivdo pripisujejo Verbundu in želijo odškodnine za nastalo škodo. Odmevna je tožba Mestne občine Maribor, ki od avstrijskih hidroelektrarn zahteva dobrih 600 tisočakov. Skupno oškodovani Slovenci od Verbunda želijo 103 milijone evrov zaradi poplav, ki jih je povzročil nenadni izpust vode iz akumulacijskih jezer na avstrijskem Koroškem. O tem, kdo je kriv, pa bodo odločili pravni strokovnjaki.
JP
