Veliki petek je dan, ko se krščanski verniki spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti. V Avstriji so na veliki petek letos uvedli osebni praznik, verniki lahko imajo dela prost dan brez omejitev s strani delodajalca.
Avstrijci v primerjavi s Slovenci na krščanske praznike polagajo dosti več pozornosti, kar se vidi predvsem v času velike noči. Avstrijska vlada je namreč konec februarja spremenila veliki petek v osebni praznik. Krščanski verniki, ki želijo praznovati veliki petek, so lahko na veliki petek prosti, a morajo vsaj tri mesece prej o tem obvestiti svojega delodajalca. Ker kljub temu ne gre za državni praznik in dela prost dan, morajo zaposleni za to izkoristiti letni dopust, delodajalec pa jim prostega dneva ne sme preprečiti.
Doslej je bil velik petek pri severnih sosedih dela prost dan zgolj za pripadnike določenih protestantskih cerkva in sicer z namenom, da lahko prakticirajo razne verske obrede, za to pa jim ni bilo potrebno koristiti letnega dopusta. Razlog za spremembo pravil okoli velikega petka pa je ugotovitev sodišča Evropske unije v Luxemburgu, da gre za diskriminacijo na podlagi vere, kar je v nasprotju s pravom Evropske unije.
Sprva je avstrijska vlada načrtovala uvedbo polovičnega praznika, kar bi pomenilo, da bi bil praznik za vse in da bi z delom zaključili ob 14. uri, s predlogom pa se niso strinjale opozicijske stranke, verske skupnosti in delavski sindikati. Kasneje so spremenili predlog in uvedli osebni praznik.
»Veliki petek je edini dan v letu, ko Cerkev ne obhaja evharistične daritve, saj se na ta dan spominjamo Jezusove daritve na križu. To je dan strogega posta, dan, ko molčijo tudi orgle in zvonovi. Ob 15. uri se verniki zberejo v cerkvah ali na prostem k pobožnosti križevega pota. Zvečer pa se pričnejo obredi velikega petka, ki so bogati s svojo simbolno govorico: Obredi velikega petka so najstarejša in najbolj častitljiva dediščina starokrščanskega bogoslužja in pobožnosti,« opisujejo praznik na spletni strani slovenske Katoliške cerkve.