Birokracija davi Slovenijo, onemogoča ekonomsko svobodo in bogatenje države

Ekonomska svoboda se na svetu povečuje iz leta v leto. Ekonomsko bolj svobodna so večinoma napredna gospodarstva v demokratičnih državah. Kljub temu pa Evropa zaostaja, pri čemer se med prvih 14. držav na svetu uvrščata le Irska in Estonija. Slovenija tukaj precej zaostaja in se nahaja šele na 62. mestu, kar posledično vpliva tudi na nižji BDP. Zakaj imamo v Sloveniji zelo nizko ekonomsko svobodo smo vprašali raziskovalko v Avstriji in ZDA Tanjo Porčnik, ki je z analizo ugotovila, da je v veliki meri kriva predvsem zakonodaja. 

Največ ekonomske svobode so v letu 2018 uživali prebivalci Hongkonga, ki je prejel 8,94 od desetih možnih točk, sledijo mu Singapur (8,65), Nova Zelandija (8,53) in Švica (8.43), ki je ponovno najbolje uvrščena evropska država. Med državami Evropske unije se je najvišje uvrstila Irska, ki z oceno 8,13 zaseda 10. mesto na lestvici, je poročal Visio Institute.

Večja svetovna gospodarstva so na lestvici ekonomske svobode, ki podaja oceno za leto 2020, zasedla naslednja mesta: Avstralija (5. mesto), ZDA (6.), Kanada (9.), Združeno kraljestvo (13.), Čile in Estonija (delitev 14. mesta), Japonska (20. mesto), Nemčija (21.), Južna Koreja (36.), Norveška (43.), Italija (51.), Francija (57.), Mehika (68.), Rusija (89.), Turčija (99.), Kitajska (124.), Indija in Brazilija (delitev 105. mesta), Kamerun (139.) in Iran (158.).

Sosednje države so se uvrstile na naslednja mesta: Avstrija (26. mesto), Italija (51.), Madžarska (53.) in Hrvaška (61.). Države bivše Jugoslavije so se na letošnjem poročilu uvrstile od 61. do 82. mesta: Hrvaška (61.), Slovenija (62.), Severna Makedonija (71.), Srbija (74), Črna gora (80.) ter Bosna in Hercegovina (82.). V obdobju 2005-2018 se je v na Hrvaška ekonomska svoboda povečala za 0.78, v Sloveniji samo za 0.09, v Severni Makedoniji za 0.42, v Srbiji za 1.03, v Črni gori za 0.47 ter v Bosni in Hercegovini za 0.41. Zadnjih pet mest na lestvici ekonomske svobode za leto 2018 zasedajo Iran, Angola, Libija, Sudan in kot zadnja Venezuela.m

Ekonomska svoboda temelji na konceptu lastništva. Zaradi te lastnine imajo posamezniki pravico do izbire – do odločitve, kako bodo porabili svoj čas in talente za oblikovanje njihovega življenja. Tukaj se v študiji pod vprašaj postavi pravica do časa, talentov in drugih virov. V državah, kjer je večja ekonomska svoboda, tako drugi nimajo pravice jemati stvarem posameznikom ali zahtevati, da jim morajo drugi zagotoviti stvari. Temelji ekonomske svobode so osebna izbira, prostovoljnost izmenjave, odprti trgi ter jasno opredeljene in uveljavljene lastninske pravice. Posamezniki so ekonomsko svobodni, ko lahko sami izbirajo in sodelujejo v prostovoljnih transakcijah, če osebi ne škodujejo ali lastnini drugih. Ko je prisotna ekonomska svoboda, bodo posamezniki odločali, kaj in kako se proizvajajo blago in storitve. Večja kot je ekonomska svoboda med posamezniki, več lahko odločajo sami namesto, da bi jim možnosti nalagali politični postopki ali uporaba nasilja, kraje ali prevare drugih.

Slovenija se uvršča zelo nizko zaradi zakonov in predpisov
Slovenija se nahaja na skromnem 62. mestu, zakaj je temu tako pa smo povprašali raziskovalko Visio Inštituta, Tanjo Porčnik. Kot je zapisala, je Slovenija za prejšnje leto prejela oceno 7,33 od desetih možnih točk in se tako med 162 državami in ozemlji uvrstila na 62. mesto. Po velikosti države se uvrščamo na 138. mesto, po urejenosti pravnega sistema na 31. mesto, po trdnosti valute na 51. mesto, po svobodi mednarodne trgovine na 47. mesto in po zakonih ter predpisih na 75. mesto.

Podrobnejša analiza petega področja, ki meri ekonomsko svobodo v odnosu do predpisov (regulative), razkrije, da je Slovenija bila ocenjena s 8,33 (88. mesto) na pod-področju predpisov kreditnega trga, s 6,20 (95. mesto) na pod-področju predpisov trga dela in s 7,27 (55. mesto) na pod-področju predpisov o poslovanju. Na slednjem je Slovenija zabeležila skok iz 88. na 55. mesto, v primerjavi z lanskim poročilom, a razlog je ta, da je v letošnje poročilo vključen nov indikator Nepristranskost javne uprave. Iz navedenega ugotavljamo, da je Slovenija zelo nizko ekonomsko svobodna na področju zakonodaje na kreditnih trgih in trgu dela.