V zadnjih letih koroško gospodarstvo spremljajo rast, razvoj, več zaposlovanja in posledično optimizem. Za kadrovske potrebe gospodarstva, predvsem predelovalne industrije, je Korošcev premalo, tudi plače zaposlenih rastejo, čeprav zelo počasi. Kamen k mozaiku uspešnosti koroškega gospodarstva primakne tudi Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Koroška, ki ima močno povezovalno vlogo. Podjetjem pomaga pri razvoju, jih nagrajuje in apelira na vlado, da podjetnike in zaposlene davčno razbremenijo. Z direktorico koroške območne zbornice Aleksandro Gradišnik smo spregovorili o uspešnosti koroškega gospodarstva, o razlogih za rast in razvoj ter o perečih temah, s katerimi se srečujeta tako gospodarstvo kot tudi GZS OZ Koroška.
Koroška gospodarska slika je v zadnjem obdobju iz leta v leto boljša. Kje tičijo razlogi? Je to posledica gospodarske rasti?
Gospodarska rast se kaže v ugodni gospodarski sliki regije, kar izhaja iz značilnosti gospodarstva Koroške. Te temeljijo na predelovalni industriji in izvozu, oboje pa se v zadnjih letih izrazito povečuje tako na ravni regije kot tudi na ravni Slovenije. Na Koroškem se poleg tega hitreje kot drugje v Sloveniji znižuje brezposelnost, k čemur bistveno prispeva zaposlovanje v predelovalnih dejavnostih. Krepitev poslovanja gospodarstva regije se kaže tako v povečanju zaposlitev kot v večjih prihodkih družb in samostojnih podjetnikov. Prihodki vseh družb v regiji so lani znašali 1.980.737 tisoč evrov, kar je 12 % več glede na predhodno leto. Prihodki samostojnih podjetnikov so znašali 192.035 tisoč evrov, kar je 10 % več kot leto prej. Optimizem se torej nadaljuje in pričakovati je mogoče nadaljnje investicije, značilne za obdobje rasti.
Veliko največjih podjetij in zaposlovalcev na Koroškem je v rokah tujih lastnikov. Je to dobro za regijo?
Za regijo je dobro lastništvo, ki omogoča rast in razvoj; želimo si, da bi slednje predstavljalo tudi kakovosten razvoj Koroške. Gospodarstvo, ki se vključuje v globalni trg in z njim povezan razvoj, kar je značilnost koroškega gospodarstva, je neizogibno vezano tudi na globalne značilnosti lastniških struktur. Sicer pa se na Koroškem krepi porast majhnih podjetij in v teh prevladuje struktura domačega lastništva.
Velikokrat se razvoj Koroške v prihodnosti povezuje s turističnim razvojem, Koroška ima še nerazvite potenciale na tem področju. Tudi vi oziroma GZS OZ Koroška vidite priložnost v turističnih panogah?
Turizem je zelo kompleksna panoga, ki vključuje gospodarski in negospodarski sektor, za razvoj turizma pa sta pomembna usklajeno delovanje vseh sodelujočih in jasna tržna naravnanost. Segmentacija trgov prinaša nove priložnosti za razvoj turizma Koroške glede na pestrost potencialov, ki so povezani s prvobitnostjo Koroške, naravnimi danostmi, možnostmi zdravega načina življenja v najširšem pomenu, raznolikostjo kulturne dediščine in sodobne ustvarjalnosti. Z vidika razvoja panoge ima regija nedvomno potenciale, zahteva pa ta razvoj veliko vlaganja v kadrovskem in materialnem pogledu, obenem pa veliko energije in pripravljenosti za povezovanje. Osebno se mi zdi pomemben tudi vidik razvoja turizma, ki omogoča višjo raven kakovosti bivanja za vse nas, prebivalce Koroške.
Se vam zdi, da je stopnja brezposelnosti na Koroškem previsoka? Na eni strani imamo precej prostih delovnih mest, na drugi strani pa je veliko Korošcev na zavodu za zaposlovanje.
Značilnosti gospodarstva regije se odražajo na zaposlitveni strukturi in na strukturi brezposelnih. Stopnja brezposelnosti je na Koroškem precej nižja v primerjavi s slovenskim povprečjem, saj smo z 8 % druga regija v Sloveniji z najmanj brezposelnimi. Kljub temu dejstvu je za vsakega posameznika, ki ostaja na trgu dela neuresničen potencial, tak status pereč. Tako je za mlade, ki ne dobijo prave priložnosti za uveljavljanje znanja, težko pa je tudi za vse, ki kljub izkušnjam ostajajo doma. Obenem pa je za razvoj regije pomembna pestrost zaposlovanja v različnih panogah oz. iskanje možnosti za različne oblike zaposlovanja. K temu svoje dodajajo tudi demografske značilnosti regije, saj se Koroška, tako kot celotna Evropa, pospešeno stara, kar zahteva prilagajanje delovnih mest starejšim zaposlenim. V enem letu je bil največji porast zaposlenih Koroške v starostni skupini od 55-59 let (260 več zaposlitev), 15-24 let (236 več zaposlitev), 60+let (159 več zaposlitev), medtem ko je v starostih skupinah 25-29 let (84 manj zaposlenih), 45-49 let (67 manj zaposlenih) ter v skupini 36-39 let manj zaposlenih.
Torej prihaja do sprememb, ko je treba iskati rešitve za zaposlovanje za generacije mladih, aktivnih zaposlenih in za starejšo delovno silo, kar v okviru GZS imenujemo partnerstvo za razvoj.
Glede na razvojne značilnosti koroške regije je pomembno, da Korošci in Korošice dobijo priložnost v domačem gospodarstvu in jim je sosednja Avstrija predvsem možna izbira in ne nuja.
Pereča regijska in nacionalna tema je višina plače, Koroška je zaenkrat še pod slovenskim povprečjem. Se GZS dotika tudi teh tem?
Na Koroškem je v 1261 družbah 12.799 zaposlenih. Plače na Koroškem dohitevajo slovensko povprečje; sicer še vedno ostajamo pod njim, hkrati pa statistika odslikava precejšnjo raznolikost glede na dejavnosti. V 4 koroških občinah so plače nad slovenskim povprečjem: v Vuzenici, Črni na Koroškem, Mežici in na Ravnah na Koroškem, torej povsod, kjer so najbolj razvite predelovalne dejavnosti. Najnižje plače so v gostinstvu in kmetijstvu, najnižji na lestvici plač sta občini Ribnica na Pohorju in Mislinja.
Po podatkih Ajpesa je povprečna mesečna obračunana bruto plača zaposlenih pri družbah v koroški regiji ostala skoraj na enaki ravni kot leto prej in je znašala 1526 evrov. Produktivnost zaposlenih se je lani zmanjšala za 1 %. Vsak zaposleni je v povprečju ustvaril 39.940 evrov neto dodane vrednosti.
Pri samostojnih podjetnikih, ki jih je po podatkih Ajpesa na Koroškem 1941, je 1588 zaposlenih, njihova bruto plača znaša 1102 eur, pri čemer se je neto dodana vrednost na nosilca in njegove zaposlene povečala za 6 % in znaša 15.728 evrov.
Temeljni kazalniki produktivnosti kažejo, da so bili v koroški regiji samostojni podjetniki in njihovi zaposleni bolj produktivni od povprečja Slovenije. Prihodki na zaposlenega (z vključenimi nosilci dejavnosti) so bili višji za 9 %, neto dodana vrednost na zaposlenega (prav tako z nosilci dejavnosti) za 14 % in bruto plače zaposlenih (brez nosilcev dejavnosti) za 10 %.
GZS se ob temah, vezanih na višino plače, dotika tako v kontekstu predlogov za manjše obremenjevanje plač, kar je trenutno aktualno v sklopu predlogov GZS za gospodarski program nove vlade z naslovom Ohranimo rast, kot tudi v določitvi ciljev za gospodarsko rast. Le-ti pa temeljijo na doseganju blaginje, ki bo omogočila boljše plače, ob čemer bo koroško gospodarstvo gotovo prispevalo pomemben delež k ciljem, ki jih je GZS zastavila kot razvojne cilje gospodarstva Slovenije do leta 2025, kar predstavlja doseganje 50 milijard evrov izvoza in 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega.
Bližina Avstrije, tamkajšnje višje plače in posledično odhajanje Korošcev na delo v tujino – je to za koroško gospodarstvo problem?
Na delo v Avstrijo odhajajo Korošci zaradi boljše priložnosti, kar za koroško gospodarstvo predstavlja pomanjkanje kadra, ki so mu bolj privlačni pogoji v sosednji Avstriji. Glede na razvojne značilnosti koroške regije je pomembno, da Korošci in Korošice dobijo priložnost v domačem gospodarstvu in jim je sosednja Avstrija predvsem možna izbira in ne nuja.
Vsako leto GZS OZ Koroška podeljuje nagrade koroškim inovatorjem. Je koroško gospodarstvo dovolj inovativno? V katerih panogah je največ inovacij oziroma na katerih področjih koroški inovatorji izstopajo?
Letošnja bera inovacij ob 15-letnici razpisa GZS OZ Koroška za inovacije je zelo pestra, saj je na Koroškem značilno, da se na razpisu predstavijo najboljše inovacije tako v gospodarstvu kot tudi v javnem sektorju. Tradicija inovativnosti Koroške je seveda mnogo starejša in v tokratnem evropskem letu kulturne dediščine smo poudarili zgodovino gospodarskega razvoja regije, ki temelji na inovacijah, in jo predstavili v publikaciji Koroška inovativnost. Prepoznavanje pomena inovacij je povezano z zavedanjem, kako so le-te v preteklosti in kako danes zaznamujejo razvoj Koroške, ob dejstvu, da je moč inovacijskega pretoka tudi razvojna moč regije.
Sicer pa se je v 15 letih razpisa skupaj z letošnjimi 24 zbralo kar 314 inovacij, ki so jih razvili posamezniki ali inovacijski timi predvsem v podjetjih pa tudi v zavodih, skratka povsod v okoljih, kjer se zavedajo pomena inovacijskega potenciala za razvoj. Glavnina inovacij je povezana z značilnostmi predelovalnih panog. Dopolnjujejo jih socialne inovacije z noto izboljšav družbenega okolja. Prizadevanja vseh krepijo prepletanje kreativnosti z izboljšanimi tehnološkimi pristopi ter ustvarjanje novih povezav in priložnosti za partnerstva v poslovnih modelih.
Ali koroška podjetja koristijo oziroma ali znajo izkoristiti možnosti območnega GZS-ja?
Koroško gospodarstvo, ki se zaveda pomena povezovanja, aktivno soustvarja dejavnost koroške zbornice. Interes gospodarstva ni le v storitvah za gospodarstvo, temveč je članstvo v zbornici priložnost za širše razvojno sodelovanje v regiji in prek njenih meja, obenem pa daje zbornica izobraževalno in promocijsko podporo, pomembno z vidika gospodarstva. Seveda so vrata GZS OZ Koroška v Dravogradu, na Koroški cesti 47, torej Doma koroškega gospodarstva, odprta vsem, ne glede na članstvo, je pa širitev regijskega članstva priložnost za dodatno krepitev moči in poslanstva zbornice.
Kljub majhnosti koroške regije ima gospodarstvo že od nekdaj pomembno vlogo pri razvoju Slovenije in z izrazito mednarodno vpetostjo tudi današnjega globalnega sveta.
Kateri so največji izzivi, s katerimi se srečujete?
Izzivi na regionalnem nivoju so specifični glede na značilnosti regije in njenega gospodarskega zemljevida. Največji izziv je zagotovitev kakovostnega partnerstva zbornice s članstvom ob uveljavljanju pomena gospodarstva regije, pri čemer mora zbornica uresničiti svojo vlogo in nalogo zastopanja gospodarstva.
Letos mineva 50 let delovanja Območne zbornice Koroška. Katere mejnike bi ob tem jubileju delovanja zbornice izpostavili?
V preteklem letu smo ob 50-letnici delovanja GZS OZ Koroška poudarili njen pomen v vseh obdobjih in mejnikih, kar smo tudi zaokrožili v priložnostni publikaciji z naslovom Dom koroškega gospodarstva. Mejniki so v zgodovini zbornice povezani s posamezniki, ki so s svojim prispevkom na področju gospodarstva sooblikovali njeno poslanstvo, tako z vidika vloge gospodarstva za razvoj regije kot tudi z vidika organiziranosti in dejavnosti zbornice. Pri tem bi ob vseh, ki so skozi svoje delo in življenje doprinesli k dobrobiti gospodarske sfere v regiji, izpostavila koroške prejemnike nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Kljub majhnosti koroške regije ima gospodarstvo že od nekdaj pomembno vlogo pri razvoju Slovenije in z izrazito mednarodno vpetostjo tudi današnjega globalnega sveta.
Kako pomembno je koroško gospodarstvo v sliki celotnega slovenskega gospodarstva?
V strukturi slovenskega gospodarstva po podatkih Ajpesa predstavlja 1261 gospodarskih družb v koroški regiji 1,9 % vseh družb v Sloveniji, ki so imele 2,7 % vseh zaposlenih, so ustvarile 2,1 % vseh prihodkov, 2,5 % neto dodane vrednosti in 2,3 % čistega dobička. Ključni kazalnik, ki izpostavlja uspešnost družb v letu 2017, se nanaša na donosnost kapitala in sredstev. Kljub temu da se je le-ta na slovenskem nivoju zmanjšala, so bile regijske družbe po donosnosti uspešnejše kot slovenske. Koroške družbe so na 100 evrov kapitala ustvarile 71,8 evra neto dodane vrednosti (v Sloveniji 47,6 evra) in na 100 evrov sredstev 34,7 evra neto dodane vrednosti (v Sloveniji 22,6 evra). Koroška je torej v preteklem letu izrazito izstopala po donosnosti kapitala in sredstev, kar dodatno utemeljuje pomen investicij.
Jon Petek
