Koroške Slovence moti sporazum 15a, ki deželam in občinam namenja zvezna sredstva tudi za financiranje pospeševanja nemščine v vrtcih, a za slovenščino teh sredstev ni.
Boj za enakost in enakopravnost slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem je vedno aktualna in pereča tema, ki ji, kot kaže, ni videti konca. Največkrat je problematiziran položaj slovenskega jezika v primerjavi z nemškim, saj slednji kljub dvojezičnem ozemlju marsikdaj nadvlada slovenščino.
Tokrat politične organizacije koroških Slovencev boli dejstvo, da zveza deželi in občinam nameni finančna sredstva za pospeševanje pouka nemščine v vrtcih, za slovenščino pa teh finančnih sredstev ni. Sporazum 15a, ki ureja količino finančnih sredstev za občine in dežele, ne opredeljuje financiranja pouka slovenščine v vrtcih, kar je zmotilo slovenske organizacije in od zveze zahtevajo spremembe. V Zboru narodnih predstavnikov so opozorili, da morajo biti na razpolago tudi pogoji in sredstva za izvajanje pospeševanja slovenskega jezika, saj v nasprotnem primeru zopet prihaja do diskriminacije uradno enakovrednega jezika.
Kot kažejo statistični podatki, je učenje slovenščine v šolah zadovoljivo. Število prijav k pouku slovenščine je stabilno, poroča deželna izobraževalna direkcija, ki je postregla s podatki, da pouk slovenščine v letošnjem šolskem letu obiskuje 4110 učencev, sicer nekoliko manj kot lansko šolsko leto, a upad vpisa ni zaskrbljujoč. Med šoloobveznimi otroki je na avstrijskem Koroškem k dvojezičnem pouku vpisanih 45 odstotkov vseh otrok. A čeprav statistični podatki kažejo stabilnost in varnost slovenščine v šolstvu na avstrijskem Koroškem, je bolj zaskrbljujoča kakovost pouka.
Podžupan Občine Železna Kapla in eden vidnih članov slovenske politične sfere na avstrijskem Koroškem Gabriel Hribar je za portal e-Koroška že pred časom pojasnil, da na področju šolstva in predšolske vzgoje na avstrijskem Koroškem ni učinkovitih dvojezičnih pedagoških modelov, kar je slabo tako za narodno skupnost kot tudi za nemško govoreče prebivalce v koroškem prostoru. »Ponašamo se z velikim številom vpisa na dvojezični pouk, vendar je ta pouk tako slab, da imajo učenci po štirih letih osnovne šole toliko znanja slovenščine, kot so ga imeli prvi dan prvega razreda. To ne more biti cilj dvojezične vzgoje,« je povedal Hribar. Od kakovostnega pouka slovenščine imajo koristi tako nemško govoreči kot tudi slovenski otroci, poleg tega pa je pouk slovenščine pomemben za ohranjanje identitete slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Meni, da ker manjšina živi z jezikom, je edina možnost zaščite manjšine pozitivna diskriminacija pouka slovenščine v dvojezičnih šolah.
NK
