RRA Koroška bo v naslednjih treh letih za izboljšanje javnega potniškega prometa med odrezanima regijama slovenske in avstrijske južne Koroške sodelovala z avstrijskimi institucijami. Julija letos so pridobili evropska sredstva za izvajanje projekta TRANS-BORDER, ki se osredotoča na prometne težave robnih in obmejnih območij Srednje Evrope.
Evropska sredstva za izboljšanje ohromljenega javnega potniškega prometa
V Dravogradu je letošnjega 25. julija potekal delovni sestanek slovenskih in avstrijskih institucij, vključenih v projekt TRANS-BORDER, ki se bo izvajal med letoma 2017 in 2020, višina prejetih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj pa je 208.510 evrov. Gre namreč za projekt izboljšanja javnega potniškega prometa robnih in obmejnih območij v Srednji Evropi. V Evropi so kljub raznim obsežnim projektom prometne infrastrukture nekatere regije oziroma območja še vedno odrezana od glavnega prometnega omrežja, kot sta omrežje TEN-T in Panevropski koridor. Eni izmed regij pa sta tudi slovenska Koroška in južna avstrijska Koroška, kar občutno vpliva na kakovost življenja tamkaj živečih ljudi.
Avstrijske in slovenske institucije bodo v okviru projekta TRANS-BORDER aktivno sodelovale pri izboljšanju javnega potniškega prometa in s tem povezovanju dveh obmejnih regij. Kot vemo, je na Koroškem železniški promet skoraj popolnoma opustošen in zanemarjen; po tako imenovani »Koroški progi«, ki poteka od Maribora do Koroške, čez mejo v Pliberk vozita dnevno samo dva vlaka v okviru redne linije, infrastruktura, po kateri potujeta, pa ne omogoča normalnih, sodobnih hitrosti. Poleg tega je iz nekdanje Mislinjske proge, ki je povezovala Dravograd, Slovenj Gradec in Savinjsko-šaleško, regijo nedolgo nazaj nastala kolesarska pot. Na drugi strani pa Avstrijci na južnem Koroškem gradijo hitro železnico, ki omogoča potovalne hitrosti do 160 kilometrov na uro. Proga je del prometnega omrežja TEN-T, poteka pa od Dunaja preko Gradca, Celovca in Beljaka do italijanskih pristanišč in s tem zaobide nezainteresirano ter infrastrukturno zaostalo Slovenijo.
Slovenija ne dohaja evropskih prometnih trendov
Ideja o vseevropskem prometnem omrežju izhaja že iz leta 1993, ko se je začelo govoriti o novem omrežju, ki bi povezoval železnice, ceste, letališča in pristanišča v eno. Omrežje TEN-T sestavljata dva projekta, prvi naj bi bil zaključen do leta 2030 in bi povezal glavna pristanišča, letališča, železniške tire ter preostale čezmejne projekte. Z drugim projektom, ki naj bi bil zaključen predvidoma leta 2050, pa bi Evropi zagotovili popolno pokritost in sodoben prometni dostop do vseh regij. Skozi Slovenijo namreč potekata Sredozemski (Benetke – Ljubljana) in Baltsko-jadranski koridor TEN-T, vendar infrastrukturne investicije na teh dveh koridorjih ne potekata s takšno vnemo kot v drugih evropskih državah. Medtem ko v drugih državah že gradijo in uresničujejo sodobno vseevropsko povezavo, pri nas še vedno potekajo študije umeščanja infrastrukture.
JP
